Advertisement
Published: March 18th 2007
Edit Blog Post
Najprej vas bo doletelo moje razmisljanje o Indiji. Naj vam dam na znanje, da sem danes veliko prehodil, veliko so mi tezili in da sem sfukan, tako da lahko dobite predstavo kaj vam bom povedal. Najprej naj bo vsem jasno da Indije nisem vzljubil in tudi ne zasovrazil. Je samo drugacna. Bori se namrec s svojo preteklostjo, kastnim sistemom in sodobnim kapitalizmom. Izgleda, da od vsega pobira le najslabse. Vse je povsem crno belo glede na nas. Torej najprej lepe stvari. Narava je cudovita (koder je niso uspeli zasvinjat), ups.., najprej lepe
stvari, potem bom kritiziral. No, da sem bil navdusen nad puscavo, plazami, planjavami, gozdovi v glavnem vsem, kar ni naredil clovek, to sem ze stokrat povedal. Tudi doloceneni cloveski dosezki so me impresionirali, tako da sem lahko samo stal in gledal. Mogoce ste tudi opazili, da se beseda DREK pojavlja v nenormalno velikih koliciah za eno pismo. Tako pac je. Drek vsepovsod. Ampak drugace, kako naj se lepo izrazim… Indija je v PIZDI. Poleg vsega lepega ima en manjsi problem in to je kakih 800 miljonov ljudi prevec. Plodijo se kot misi in nobeden k. jim ne more dopovedat, da to ni fajn. Bolj ko si reven, vec otrok nastancas. Kar je zelo logicno. Jaz nimam za jest, mojih pet otrok ne, ajde zena, dajva se tri naredit. Poleg tega nimajo nobene zavesti, da bi ohranjal naravo - kar mene fejst razpizdi, in mecejo vse po tleh. Primer. Pocivalisce v narodnem parku, kjer zivijo ogrozene vrste zivali, je hujse kot Studentska trznica, ko se odmajajo se zadnji pijani studentje. Ali pa zenska nasproti mene v botanicnem vrtu, kljub temu, da so smetnjaki vsepovsod, kar je cudno, vrze prazno flaso po tleh. Na cestah je totalni kaos, moja pot s kolesom v Auroville je bila bolj adrenalinska kot vlak smrti. Povprecni voznik zatrobi na vsakih 100m na avtocesti, v mestu nonstop, nobenih oznak, mocnejsi ima prednost. Dobro, mogoce si Indicijci predstavljajo, da so prijazni, ko te pozdravljajo ves cas na ulici, te sprasujejo od kod si, se hocejo rokovat in slikat s tabo. Ampak ko to opravis 50x na dan je ze fucking tecno. Poleg tega naj omenim tisoce beracev, ki te cukajo za roke, folk serje in scije po ulicah, riksarji, ki te ves cas sprasujejo, ce gres z njimi, trgovci, ki te vabijo v trgovino in krcijo za tabo: Hey Mister, just look! Pa saj te vidim butelj. Kaj mislis, da sem slep ali nocem tvojega kica gledat? In potem se clovek vprasa, kaj je v tej dezeli tako misticnega, tako finega, da vsi drvijo v to Indijo na svoje duhovno potovanje. Mogoce snifat drek ali pa kej drugega. No prisel sem do zakljucka, da tisti, ki pravi, da je Indija misticna je: ali zmesan, ali ni bil v Indiji, ali pa nima realne predstave. Jaz se povsem strinjam, da je zelo fino meditirat kje v Himalaji, v mirni vasici, kjer zivis sam s svojim jogijem in te zunanje zivljenje ne moti. Ampak dragi moji, to ni Indija. Je le majhen del nje, stevilo jogijev je zelo majhno v primerjavi z 1miljardo ljudi. Aja, naj omenim, da jogiji in saduji itak v zivljenju prav nic ne pocnejo, ampak samo meditirajo. Hrano jim nosijo drugi. No, tudi jaz bi rad, da se mi tako godi.. Ker ce mene vprasate, jaz lahko meditiram v miru. Doma. Pa to ni nujno, da samo sedim, ampak lahko se ukvarjam s sportom, berem knjige, grem v gozd... ups, saj to tudi pocnem. Ni mi treba bezat v ashrame, da mi bo nek sadu pokazal mojo pot. Jaz jo ze vem. Parkrat okoli sveta, pa bom povsem mirno zapustil tale svet. To bo vse o Indiji. Bom se dopolnil, ce bo kaj. O, skoraj bi pozabil se eno stvar. Indija je drzava, kjer ti nikjer ni treba cakati v vrsti. Ne za vozovnice za vlak, ne v banki, nikjer. Preprosto se moras dobesedno stepsti, uporabit komolce (poceni so ovce, bi rekel Senica), napizdit par ljudi in cim prej porinit cloveku za salterjem tisto kar zelis uredit.
Zdaj pa Auroville. To je ena komuna, ki se je ustanovila pred dobrimi 30 leti, koder ljudje zivijo v slogi, brez prepirov, si pomagajo sebi in domacinom, prednost ima humanost, prijateljstvo, neke vrste tudi ora et labora. Podrocje je veliko okoli 20km na kvadrat, porasceno z gozdovi, vmes pa so naselbine, ki so jih zgradili prebivalci. Niso izolirani, ampak se svobodno premikajo, lahko tudi zapustijo za dalj casa, ce hocejo. Ampak zadeva se se razvija, tako da na zalost niso samozadostni in se vedno rabijo zunanjo denarno pomoc. Racunajo, da potem ko bo cez 30 let tu zivelo kakih 50000 ljudi, bo zadeva funkcionirala v popolnem zamahu in denar ne bo vec potreben. Glede na to da veliko pomagajo domacinom, seveda, ne morajo dobit denarja in so odvisni od zunaj. Ideja je dobra, ko se bo razvila, do takrat pa moras imet denarce se hoces pridruzit. Ce te sprejmejo (najprej si pol leta na probi, da vidijo ce se ujames v sistem) si moras v dveh letih zgradit hiso - vec denarja imas, vecja bo, davki za skupnost so sicer nizki, ampak kako placujes, ce nimas dohodkov? Pojma nimam, zgleda, da moras imet penzijo ali kaj takega. Baje dobivajo neko malo placo tisti, ki delajo, ampak to ni dovolj za mesecne stroske. Jebi ga pa tak komunizem. Hrana je baje skupna, drugih racunov ni treba placevat. Tu je tudi en velik prostor za meditacijo, ena ogromna krogla v katero gres, notri pa je cudovita bela soba, z 70cm v premeru velikim kristalom, na katerega pada soncni zarek in potem odbita svetloba osvetljuje prostor. Pa smo spet pri eni stvari za kritizirat. Ko sem cakal za vstop v ta meditacijski prostor, odprt je namrec le 45 min na dan za zunanje obiskovalce, sem se potikal po centru za obiskovalce, kjer sem z zanimanjem prebiral literaturo, si ogledoval slike… In ni bilo prevec guzve. Toda ko se odpravim do tega centra, naletim na kakih 300 indijskih turistov, ki veselo cakajo za ogled. Prej pa nikjer nobenega v visitor centru. Potem meni kapne. Jebe se njim za to komuno, za sozitje in humanost, oni gredo gledat kristal. Enostavno ne morejo dojet koncepta na katerem je zgrajen Auroville, pa vsi hodjo samo eno sobo ogledat. BTW, ker je toliko folka se samo mimo premikas in ga lahko vidis le kakih 30 sekund. Saj jaz tudi hodim njihove templje gledat, ampak prej si vsaj kaj preberem, da vem, zakaj je tam. Poleg tega pa tudi spostujem pravila, se sezujem in delam kaj mi recejo, da ga kje ne polomim. No kljub temu da je znak SILENCE na vsakih 50 m, njim pac ne kapne, da bi ga bilo fino upostevat. Veselo gobcajo do sobe s kristalom, kjer jih sele pazniki utisajo. Prepovedan je tudi vnos torb in slikanje. Zakaj torbe? Enostavno, tako bi lahko notri prinesli hrano in v svojem stilu vse zasvinjali. Meni je bila ideja Aurovilleja neznansko vsec, hotel sem celo na tridnevno predstavitev, kjer zivis pri njih, pomagas, vse ti podrobno razlozijo, ampak sem ze na kratkem s casom. No seveda pa je alternativa, ce hocete na stara leta uzivat na lepih plazah, pa se ne borit za lepsi boljsi, pravicni svet, se vedno Goa, Zipolite, Koh Samui.. Za vec lahko pogledate na www.auroville.org.
Advertisement
Tot: 0.082s; Tpl: 0.018s; cc: 8; qc: 45; dbt: 0.0492s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.1mb