Little Tibet

---

Sinoci se je zakljucil odlicno. Dobila sem se s Suchitom in odsla sva na vecerjo za vogal, saj tudi on stanuje v blizini Kalidasa Road. Narocil nama je za predjed dahi papadi in baby corn manchurian (kao kitajska jed po indijsko), za glavno pa dal sprouted moong, paneer kadai in zraven jeera rice (kumina) ter tandoori roti. Najbrz je odvec, ce recem, da sta bila izjemna tako vecerja kot pogovor. "Indija je kot zenska s tancico, skrivnostna in nepredvidljiva. Nikoli ne ves, kaj te caka za naslednjim ovinkom," je modroval Suchit.
Zjutraj pa ze zgodaj na pot, ob sedmih sem bila ze nared. Ze tako v sosednji ulici sem naletela na zabaven prizor, sredi ceste so molzli krave. Nato sem sedla na bus, ki me je zategnil do centralne bus postaje, tako da sem morala do tiste prave - suburbian - prehoditi kaksnih 500 m. Sprehod sem izkoristila za zajtrk, jasna stvar sem si privoscila eno doso (stari je spekel posebno ghee roast zame) za 13 rupij, pa se en kokos za 20 r in banane za 4 r. Tako sem bila pripravljena za dvourno voznjo do vasice Bylakuppe, za kar sem odstela 56 rupij.
In kaj je tako zanimivega tam? V sami vasici nic, je pa to odskocna deska do templja na pol poti do vasice Sera, kjer prebiva vec tisoc Tibetancev v izgnanstvu. Indija namrec velikodusno sprejema azilante, tibetanske se posebej, in to je eno izmed najvecjih njihovih zatocisc zunaj Tibeta. Menihe srecujes ze v Mysore, na poti do Golden templa, ki je glavna atrakcija, pa jih je bilo se vec.
V Bylakuppe sem torej izstopila, popila v miru en chai in ujagala rikso za 45 rupij. Cez 10 minut me je skipal pred templjem (Namdroling monastery) in ko sem uzrla visoko zlato piramidico z veliko sliko Dalaj Lame na procelju ... je bilo, kot da bi me nekdo s kladivom po glavi. Totalen zen. Vsepovsod rdece-oranzno odeti menihi vse starosti, tudi obicajni Tibetanci med njimi, pihljanje vetrca, spokojnost. Ce ne bi bila v javnosti, bi padla na kolena in se zjokala od same pomirjenosti. Ne vem, zakaj, ampak ko vidim te posevnooke, me prevzame nedojemljiv obcutek ganjenost, k cemur dodatno tezo doda se politicna nota, torej dejstvo, da ljudje zivijo v izgnanstvu. Enostavno ganljivo je vse skupaj.
Kompleks zajema se druge stavbe, sole, templje, parke, ucilnice, jedilnice, knjiznice in se kaj, tako da sem se sprehodila skozi park in zasla nekam med tisoce tibetanskih zastav, ki so plapolale v vetru. Sem in tja sem pot prekrizala menihu, nasla tudi neke cudovite stupe na nekem dvoriscu, in se vrnila nazaj do templja, da si ga ogledam, pa se druge tudi. Tu pa je prisel hladen tus. Ob prihodu ni bilo nikogar, tako da sem bila ocitno zgodnja, cez kaksno uro pa je ze mrgolelo indijskih turistov. Na splosno niso spostovali vseprisotnih napisov po tisini in spostovanju miru, ker so se drli en cez drugega. Visek pa je bil v enem templju, kjer me je zapazila horda deckov, zgleda na neki sportni ekskurziji, ker so bili vsi odeti v enake modre trenirke. Nisem in nisem se jih znebila, sikali so s svojimi "helo, helo, which country, hey, you, helo, which country", me cukali za rokave in trepljali po rokah, kar je bilo ze tako ali tako precej neotesano, znotraj templja pa sploh. Kar mi je slo se bolj na zivce, je bilo to, da je ob njih stal ucitelj, ki je vse skupaj mirno opazoval oz. jih nekako se spodbujal, saj je tudi sam mencal nekaj o "English English". Zalezovanje je bilo izredno nadlezno in mi je kar malo skazilo zenovski obisk. Moram reci, da nikjer v JV Aziji nisem naletela se na toliko vsijivih in zoprnih tipov kot tu v Indiji. Otroci so res zvedavi povsod, ampak tu so izkljucno fantje, deklice so tihe ko misi oz. jih v javnem zivljenju kot zenske sploh ni. Res je seksisticna oz. sovinisticna drzava, kot je rekel ze Ramki!
No ja, kmalu sem se pobrala in sla naokoli. Opazila sem napis, da tujcem brez ustreznega dovoljenja za obisk sledi petletna zaporna kazen. TO mi je omenil ze tip v turisticnem biroju v Mysore, ampak se nisem prevec vznemirjala, ker je bil Suchit tu pred kratkim z eno Svedinjo. Tudi sedaj se nisem sekirala in sem se raje podala na kosilo v Shanthi faily restaurant, edino restavracijo, kjer kao strezejo tibetansko hrano. Narocila sem veg thukpa (imeli so se momo in chowmein), ki je bila navadna vege noodle soup, in pa lassi, ceprav je to bolj severnoindijska pijaca. Zapravila sem 60 R za juho in 30 za lassi.
Odpesacila sem se do samostana za nune, kjer so me zvedavo sprejeli, medtem ko so zagreto prenavljali vhodna vrata v kompleks. Potem pa spet nazaj do Golden templja, da sem si privoscila se eno poceni poroto (7r) in chai ter ujagala rikso za do vasice Kupa. Vmes sem za firbec skocila v stacunco in spregovorila z enim menihom, ki mi je povedal, da tu zivi priblizno tri tisoc Tibetancev, Tajcev in Nepalcev, pridejo za nekaj casa, nato gredo drugam.
Riksa me je stala tokrat 30r, bus (ki se je mimo pripeljal TAKOJ, ko sem stopila z rikse), pa 64 r. Spet smo se vozili dobri dve uri in v Mysoru je vreme malce zatajilo ... zacelo je dezevati. ODpesacila sem vseeno do marketa, ker je na zacetku kazalo bolj obetavno, da sem si v Guru Sweet Shop (ki je baje najboljsa v mestu) privoscila famozni Mysore pak - niti ne tako sladko sladico iz zmlete lece. Dobra in okusna zadeva. "Slovenija? DObri ste v fuzbalu, a ne," je komentiral prodajalec. Pokupila sem se nekaj kave in jo ucvrla na bus postajo, saj seveda nisem imela s seboj deznika.
Tam pa se vecji hladen tus. Bluzila sem od enega vogala do drugega in iskala pravi izhod za pravi bus, folk pa ni bil ravno razpolozen za pomoc. Koncno sem le sedla na pravega, a me je takoj zatem klical Rohit, naj izstopim in me bo pobral. Receno, storjeno, pobral me je pred zeleznisko psotajo in odsla sva na izlet v Fabindia stacuno, nato pa v Big Bazar - indijski ekvivalent Wal Martu.
Ob petih bi sicer morala biti v Beauty Worldu na masazi glave, ampak sva se z Rohitom zabavala predolgo, zato sem v salon uletila komaj ob sestih. Malo so bili jezni (povsem razumljivo!), a so mi takoj zrihtali zmenek ob osmih. Prav, vmes sem skocila na vecerjo, seveda na doso in kavo, potem pa na masazo. Sefica je totalna faca, razlozila mi je vse o bliznjem ashramu Rama Krishna in punji, ki jo izvajajo vsako jutro ob 7h in vsako popoldne ob 18.30. Potem pa se je njena sodelavka lotila masaze. Bilo je svojevrstno dozivetje! Gre za masazo glave z oljem in Indijka je bila kar pri moci, vsake toliko casa se mi je zazdelo, da ima skrivni namen zdrobiti mi lobanjo. No ja, sicer pa je bilo vse skupaj res super in sproscujoce. Po lasiscu se je lotila se vratu, ramen, hrbta, obraza in dekolteja, nato mi je se umila lase (in vse ostale zmasirane predele), vse skupaj pa me je prislo 250 + 200, torej 450 rupij, torej 7 evrov za dobro uro uzivancije. Kar dober deal.
Ker je vmes se vedno scalo ko sto mater, ura pa je bila ze cez devet, me je Rohit pobral pred salonom. Malo sva se lutala naokoli za sodo, potem pa se utaborila pri njemu doma in vecer koncala z viskijem oz. cajem.

---