Myvatn - Ourvatn!

---

Tale (KAO) hostel je enostavno zakon. Ko prides v enoto, ki zgleda, kot da bi bila ravnokar prenovljena (in bojda tudi je zelo nova), se sezujes. Pricaka te kuhinja z jedilno mizo, zofo in dnevno sobo (s kaminom! ta je tudi v recepciji), odpadke zbirajo loceno, imajo cajnik, hladilnik, lonce, posodo, pribor, mikrovalovko ... in neverjeten pogled skozi okno - v katerem sem uzivala ob skyru & musliju in celem cajniku, seveda, zelenega caja. Ah. Noro.
Skozi okno sem videla se eno toyoto yaris. Ogromno jih je, mislim, da so rentane. Renting je ocitno hud biznis tukaj. I don´t blame them.
Komarjev ni (!!!), so p amuhe in neke njihove nadlezne sorodnice, ki te, ce se tako odlocijo, ne pustijo na miru (zlasti frisa).
Ko sva sli klicarit na recepcijo za hostle, nama je stari dal telefon - booking calls are for free, je rekel. Car. Nisva imeli ravno veliko srece, ampak sva potem vse tako priklicali, da imava splanirano za par dni naprej. Pa se whale watching tour v Husaviku cez dva dni. Jebate. Vmes sva vohali zajtrk: palacinkice, musli, marmeladice, toastki ... mmmm. Tale hostel je definitivno za sprobat, ce - ne, KO bom naslednjic tu, pridem za vec dni!!
Sli sva torej dalje, naslednja postaja je bil nek kraj na S (brez vodica je tezko govoriti iz glave, se opravicujem vsem zvestim bralcem). Tam sva si pogledali neko bizarno ogromno zbirko kamnov in mineralov, ki jih je neka lokalna gospa po imenu Petra strastno zbirala leta in leta. Vrt je hudo spedenan! In ceprav naokoli lezijo palcki in ostala krama, vrticek sploh ne izpade kicasto, ampak zelo ljubko. V istem kraju je se ena atrakcija in ta poseka skorajda vse do sedaj: cerkvica, ki so jo spremenili v hostel. Pa to ni res. Vse je not, tudi oltar in klopi!
Na poti dalje sva se ustavili se pri nekem mini svetilnicku, povsod se je valila megla. Vreme je bilo v bistvu super (beri: ni dezevalo), ampak megla je bila pa debela ko hudic. Zelo zanimiva vozniska izkusnja peljati se skozi bloke megle v ovinek z naklonom 12 stopinj.
Postanek v Faskrudsfjorðuru: tam so imeli nek vikend Francozov, vse v cast francoskim ribicem, ki so to mestece ustanovili pred nekaj stoletji. Zavili sva v en lokalen kafic in kelnarja povsem okupirali, kaj se dogaja, kje je to in ono, kaj dobiva pod nazivom fruit juice ipd. Imeli so cel vikend raznih rastav, parad, sprevodov, koncertov ipd. na cast svojim prednikom. Ko sva mu tako utrujali in hoteli iti, pa nama je dejal, da it´s ok, the drink is on the house. Hura za Islandce!
Preden sva sli, sva zaruzili se v spodnji stuk na WC. Poloni se je zdelo malo cudno, da je tam ko neka mobilna radijska postaja (en tip s slusalkami na mizi ko iz Obija govori v mikrofon), zato sem sla sceno preveriti se na lastne oci in besedo. In res, bila je kar radijska postaja! Ko smo ze ravno tu: islandske radijske postaje so OBUPNE. Vsi stalno samo gobcajo, gobcajo, gobcajo (tip je govoru, govoru, govoru ... ) in posteno nama je zal, ker sva se pred odhodom zajebavali, da morava nujno vzeti s seboj kak CD BFM. Jebiga, zdaj pa mava! No, nebodilen je sla Polonca ob najinem odhodu v to postajo (jaz sem pocakala z Jimmyju), in ko je prisla nzaj - po radiu (!) sem slisala, kako je zaloputnila vrata - so na najino zeljo zavrteli nek najbolj hud islandski hit. Tudi prav, bila je neka zlajnana evrovizijska-like rock baladica.
V mestu R., do katerega vodi tunel, sva zavili v Kronan (kao Bonus, ali ne tako poceni) in na bencinsko, pa v eno imenitno gostilnico na (koncno!) pizzur (I love the word). Imeli so tudi kao zastonj internet, ampak glej ga zlomka, nekaj ni delovalo, zato sva se pobrali dalje.
Na poti do E. mi je iz se do sedaj neznanega vzroka sinilo v glavo, da sva se zakalkulirali in steli en dan z Jimmyjem prevec. Slutnja se je izkazala za resnicno. Potegnili sva vkraj do enega bazena, kjer sva zastonj poklicali v kamp Bjarg ob jezeru Myvatn in se torkov B&B sva uspeli prebukirati s torka na ponedeljek. Hura! Tako sva malo spremenili najin nacrt (mislili sva prespati v N. v vzhodnih fjordih) in picili do Myvatna.
Vozili sva se tja kaksni dve uri in pol. Srecevali sva spet debele plasti megle, puscavo, ovce na cesti ... skratka, ze standard. In ko sva prisli, je bilo enostano noro. Spet ena povsem nova pokrajina, pa to ni res! Vreme je bilo ze cel dan lepo, tu pa je celo sijalo nekoliko sonce (skozi debelo plast oblakov, ali jebiga), kamp je bil na gosto posut z obiskovalci ... le pihalo je. Zato sva imeli kar nekaj tezav s postavljanjem najinega ogromnega sotora (za pet ljudi, luksuz pa tak!), a k sreci sta nama na pomoc priskocila starejsa Reykjavicana. Po standardnem uvodnem izprasevanju, od kod sta, je sledilo vprasanje: aha, zakaj pa vendar ne kampirata ob blejskem jezeru?! Izkazalo se je, da sta bila teta in stric ze v Sloveniji, in to tistega leta, ko je umrl Tito. Svasta.
Ko smo koncno zabili vse kline in strike po sistemu v slogi je moc, sva se pocili ob jezero in dobila sem svojih pet minut za vecerni skyr. Jebemti, I love skyr. Sledil je kratek obhod po kempu in divljenje nad vsem mogocim (geografski entuziasti, poguglajte Myvatn in pazite, da ne padete na trepalnice). Bajno je, stokrat boljse kot kemp v Skaftafellu, imajo celo kitchen tent in posodo (kosilo za jutri je ze sestavljeno), green house, susilnice, in internet, kjer visim sedaj. Pa tudi vroci tusi so - zastonj! In glede na to, da je za vogalom Blue lagoon of the North in da smrdi po zveplu, tople vode po moje ne bo zmanjkalo.

---

Photos

Transformation
Dear visitors, this church is now a hostel. A tourism-award winning gem in Stödvarfjordur.

East fjords
Screw the fog and mist, we're checking out the shore!

Faskrudsfjorður
Do it like the French!

Lake Myvatn
Midnight poetry