Vnos s podobnim naslovom sem enkrat e zapisala. Mislim, da za kamboški genocid. Po današnjem dnevu ne more biti drugače. e zgodaj zjutraj smo se odpeljali Auschwitzu (Oswiecimu po poljsko) in Birkenau naproti. Čeprav je do tja le kakšnih 50 km, je zaradi slabih cest in jutranje guve pot dolga. Tam nas sprejme Beata, zopet samo naša vodička. Mankici in meni preda posebno nalepko, ki dovoljuje fotografiranje znotraj muzejskih stavb. To je sicer prepovedano. Še vedno prši de. Ko uzrem famozni napis Arbeit macht frei, teko dojamem, da sem končno tu. Po vseh mrzlično prebranih knjigah, teko gledljivih filmih in neizogibnih zgodovinskih lekcijah sem v kraju, o katerem vem premnogo, a še vedno le v teoriji. Čas je bil za prakso. Za preverjanje znanja. In lastne eksistence. Hodili smo od bloka do bloka, bolj na hitro,
... read more
