In spet in spet se pocutim zacarano ...

---

Jutro: cas za psar, seveda! In za zajtrk. Nalovila sva neke specene zadevice (kokos?) za 200 rielov na enega (400 rielov = $1), pa ogromno bageto za 2000r, pa se cel ananas, seveda standardno licno izrezljan tudi za 2000r.
Sledil je lov za prevoz v vasico Chhlong (ne, dva h-ja nista napaka), ki sva si jo izbrala za dnevni izletek. Hotela sva shared taxi, cim ceneje, in s $5 sva prisla na $2,5/osebo, kar je bilo sprejemljivo, in smo sli. Stari naju je posedel v svoj minivan in odpeljali smo se vasici naproti, sprva po asfaltu, potem pa, standardno, po prasni cesti.
Po dobre pol ure smo prispeli v Chhlong, ampak stari je kar peljal naprej in mislila sva, da naju bo odlozil pac kje drugje. Pa je kar peljal dalje in pocasi nama je postajalo jasno, da sploh ne misli ustaviti. Hm! Skusala sva mu dopovedati, da bi izstopila, pa je kar peljal in peljal, dokler ga nisva dobesedno pocukala za rokav in mu koncno dopovedala, da hoceva ven. Izbacil naju je kar v neki vasici, placala sva titih 14000r in - misija se nadaljuje!
Ko sem se z lokalci nekako dogovorila, da nujno rabim wc (in uspesno opravila zadevo), sva stopala. Ni trajalo dolgo, da se je mimo pripeljal en velik avto, v katerem je bil mali naliman na sipo, in ko naju je zagledal, nama je mahal kot za stavo. Ko sva pomahala, da potrebujeva prevoz, so nemudoma zavrli in nama odstopili zic. Notri je bila cela familija, mali pa je zarel od srece. Najprej so naju posedli oba na sovoznikov sedez, ampak ker pac nisva azijskih dimenzij, strategija ni uspela, zato je spredaj sedel Andrej, mene pa so posadili na sredinsko klop zraven treh babc. Za mano je bilo, se mi zdi, se pet ljudi. Nice, we like!
Tako smo se peljali tistih nekaj km spet nazaj v Chhlong in vmes sem se z malim, ki je obvladal anglescino, pogovarjala vse mogoce (seveda s pomocjo LPja): kako mi/mu je ime, koliko je star, od kod je, kam gredo, v kaksnem sorodstvenem razmerju je s sopotniki ... Kazala sem svojo osebno in posnela filmcek in bilo je nadvse super. Ko smo prispeli, sva jim v roke stisnila 5000r, ampak v redu bi bilo kar koli, ker so se nama zahvaljevali ze kar tako. Res, te Kmeri so tako cudoviti ljudje, da jim ni para. Res. Ne vem, zakaj, ampak tako je.
Odpeskala sva do downtowna mimo palminih drevoredov in, jasno, zavila na psar. Vmes sva kupila se svez kokos za 1500r in lici in mandarine za 4000r/kilo. Po sprehodu skozi psar sva zavila nekam na kavo za 1000r, vmes pa jedla prej omenjeno nabavo, kokos sva popolnoma izdolbla, pila sva zeleni caj, ki je bil tako ali tako na mizi, jaz sem si iz kredence kar vzela prticke, skratka, domace!
Po sprehodu skozi vas sva zavila nekam na kosilo. S pomocjo LPja sva hotela narociti fried noodles, dobila pa sva nudlne v juhi. Tudi prav. Cena je bila ugodna, 3000r, juhca pa dobra, tako da se nisva vznemirjala. MEdtem ko sva jedla, je bil LP glavna atrakcija za domacine. Zanimivo je bilo tudi to, da so nad nama na steni t.i. ostarije viseli plakati o Kmer Rouge in kako jim bo sojeno in kako so oni zelo narobe ipd. Neverjetno, ta drzava bo ocitno se dolgo zaznamovana s temi zlocini 70ih let.
Za nazaj sva zastopala en minivan, v katerem je bilo skupno z nama 13 ljudi, ozracje pa kot julija na busu LPP. Prispeli smo nazaj v Kratie in tip je hotel od naju 20.000 za oba, kar je 3000r vec na osebo kot gor grede, nateg, ampak nek mu to bude cestitka.
Preostanek dneva je bil spet zelo pocitniski. Brala sva knjigo v GH, se zgubljala v psarju (shopping galore! koncno sem kupila TA PRAVO kramo = njihovo ruto, ne tisto miniaturno turisticno, ki jo sicer prevec nosim doma, in to za $2), jedla bananice, brala knjigo ob soncnem zahodu ob Mekongu (kiiiiiiiiiiiiiiiiiiic), gledala lokalce, kako so igrali svoj kvazifuzbal cez ograjo (=improvizirana mreza), sla na vecerjo spet ob reko oz. jaz na papaya-pineapple shake (3000r) in potem se na vrecko riza z ulice (1000r), v GH srecala ene Slovence (druge na poti, ena Slovenka je z nama gledala menihe v Luang Prabang), poslusala zurko z muzike, ker so imeli - kot mi je razlozil tip tu v internetu - inavguracijo za novo hiso Khmer style ...
Ti Kmeri so neverjetni. Res. Nekaj posebnega so, povsem drugacni od ostalih Azijcev, za moje pojme mnogo, mnogo lepsi. Te njihove oci so magicne, carobne, nadstvarne. Kar jim sije iz njih, se ne da opisati. Ko te nagovorijo, ko se razgovorijo, se odpre nek nov svet.
Kar sem tu obcutila pred dvema letoma, se samo potrjuje in krepi. Naslednjic obdelam nujno samo Kambodzo, za cel mesec, kolikor velja viza.
Kambodza. Ze ime je fenomenalno.

---

Photos

Chhlong kokos mama
Notice the krama on her head? And the cute Khmer in the back.

French colonial
V Chhlongu jih kar mrgoli.

In to bi bilo kaj?
Cestitka tistemu, ki ugotovi.

Kratie psar
Za juh'co bo ...

Comments

[Matjaz]

In to bi bilo kaj?
Grenka kumara aka. Bitter melon aka. Momordica charantia. Prinesi seme, hehe :P lp, M.