Advertisement
Published: January 4th 2009
Edit Blog Post
Chatuchak
Here we go again ... Ce je naslov Polonine biografije Iz gojzov v stikle, bom moja nekaj takega kot Iz metroja v bazen. Ampak do tega se pridemo.
Zjutraj naju je Alex odpeljala na zajtrk nekam v neko zakotno ulicico, kjer so jedli samo Tajci, in bilo je FANTASTICNO. Jedla sem - pojma nimam kaj, prepoznala sem samo riz, bambusove vrsicke z listici svinjine, pa neko zelenjavo in gobice in se vec svinjine, vse skupaj seveda prijetno sarf .... Loving it!
Potem smo sli vsak v svojo smer: jaz z metrojem do Hualamphong postaje, onidve pa k zdravniku, ker Francozinja nekaj boleha. V metroju pa - po pricakovanjih - ledenica! Kar malo je bilo zoprno, da nisem imela puloverja. Ampak zunaj pa ... savna (zal ne tako kot v Tuhlju!) Cena za teh nekaj postaj je bila 36 batov.
Oh, pozdravljen Hualamphong! Vse mi je bilo poznano. Kako bizarno. Postavila sem se v vrsto za nakup karte in po 15-minutnem pregovarjanju z usluzbencem o vseh moznih variantah sem vzela nocni vlak jutri zvecer ob 22h, 2nd class non air con sleeper, cena 531 batov. Ta verzija vlaka je preizkusena (predlani z otokov v BKK) in je super.
Potem sem ujagala bus do Chatuchak marketa, ker je
Chatuchak
Sizzlin'! bila pac nedelja. Stala sem na postaji, za menoj je bila cela vrsta ad hoc brivnice / frizeraja. Oh, good old Bangkok ... bus je pa sploh zgodba zase: na cestah je bil totaln kaos, kljub temu, da je bila nedelja, trobljenje in prerivanje je kolicinsko presegalo dejansko premikanje. Bila sem edina belka on board. Cena? 8 batov.
Povsod smo srecevali panoje s smejocimi tipi, dodane so bile stevilke. Najbrz gre za volilne plakate. Sprasevala sem se, kaksen je odziv na take smejoce frise v dezeli smehljajev.
Tudi Kitajci se ze pripravljajo na svoje novo leto, stacune so na ogled (in prodajo) postavile v celofan zavite razno razne oltarcke rdece barve. I'm loving it.
Chatuchak pa, tudi izjemno poznan, spet zgodba zase. To je res en svojevrsten svet. Ogromen (kaj je vecje kot ogromno? brezkoncno?) market, kjer prodajajo VSE - you name it, they have it. Definitivno. Sladoled s toastom? Tiste figurice, ki mi jih je dala Jerneja ob odhodu? VSE JE TAM. VSE. In JJ spring rolls so se vedno tam, kjer so bile, in pojedla sem sto in eno stvar, c samo omenim lubenico in ananas za 10 batov.... oh .... pa fried rice with vegetables za 30
Eating out
Alexis's step-sister munching on ... dunnowhat - something delicious (itak so me nategnili, ampak se ne sekiram) ... Chatuchak je res dobra vaja za zadrzevanje potrosniskega pozelenja.
Nazaj do Alex sem sla spet s subwayom. Nazaj pri njej je bila scena super zabavna: ona je bila pri bazenu (ja, tudi to pride skupaj z najemnino) s svojo maceho in njenimi froci, zato mi po tusiranju ni preostalo drugega, kot da se jim pridruzim. In malo zaplavam. Pa to ni res!
Zvecer smo sli vsi skupaj na vecerjo za vogal in jedli smo ... ne vem kaj vse (spomnim se samo morning glory zelenjavice in seveda riza), in vse skupaj je bilo nekaj cez 400 batov, kao 80 na glavo. Za crknit. Ne bi otem, da so mi na Chatuchaku ponujali tak riz za 80 batov ...
Ko so se familija skidali, nas je Alex peljala na Sukhumvit, natancneje soi Nana (soi = ulica). Svasta, res. Sle smo tudi v en show bar, kjer nastopajo samo shemales oz. transvestiti - pila sem najdrazje pivo na Tajskem, 120 batov, Chang - in to je bila zabava in pol! Noro, res. PA vsi tisti zahodnjaki s hudimi Tajkami, drzecimi pod rokami ... Ne vem, meni ta scena na sede.
OK, zdaj pa spet kmalu spat. Jutri Khao San in mogoce Lumphini park, odvisno, koliko se mi bo Francozinja (ki NIMA POJMA o nicemer - dizaster!) nalimala na vrat. Ampak se ne damo ...
Matr je ta svet tukaj cudovit. Vse je tako noro in ... fenomenalno.
Advertisement
Tot: 0.064s; Tpl: 0.011s; cc: 6; qc: 24; dbt: 0.0456s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1mb