Welcome to the club

---

Sawasdeekha! (nekaj takega, itak vsak drugace izgovarja)
Spet sem se zaspala do ene desetih (jebiga, casovna razlika dela svoje), ampak ker smo na pocitnicah, itak nima veze. Nemamo druge brige, bi se reklo po nase!
S Francozinjo sva se pocasli skidali iz stanovanja, Alex je namrec odsla ze ob 6h zjutraj. Vsak dan vstane ob 5.30, ob 6h gre, ker je njena sola, na kateri uci, oddaljena eno uro z busom. Tu se namrec rush hour zacne ze pred pol sedmo. Povedala sem ji (Francozinji), da grem na Khao San, imam tam svoje opravke, ona pa se (razumljivo!) ustavlja ob vsakem stantu in gleda cunje, make up, nakit, torbice ipd. Kdo ne bi! Tudi jaz se komaj zadrzujem. No, pa je rekla, da ni panike. Okej! Ujagali sva bus 73, ki naju je kostal celih 14 batov po glavi (najbrz vec zato, ker je bil - neverjetno - klimatiziran) do Central World Plaza, od tam pa po recnem kanalu z ladjico za 10 batov do koncne postaje pri Democracy monumentu. Huda povezava, res, ce ne bi bilo Alexis, se gotovo ne bi spomnila na ladjico.
Obozujem BKK! Ves ta kaos, vonjave, barve, vse vse vse! Noro je, po eni strani nevzdzno, ampak ravno zaradi tega tako fascinantno. Ko sem se vozila po kanalu, sem lahko opazovala vse tiste ogromne hotele in stolpnice, ob reki pa barake in preprosto zivljenje. I love it.
Od monumenta do Khao Sana je bilo kaksnih 10 minut hoje. Vse spet tako super znano ... Tajci se vedno kot poblazneli kupujejo srceke ... in Khao San je se vedno tak, kot je. Kar smejalo se mi je.
Francozinjo sem postavila pred dejstvo, da je od zdaj naprej lahko sama, ker se je ze ustavila pri ta prvem stantu. Malo zbegano je pogledala in pokapcila sem, da je punca brez vsakrsnega zemljevida. OK, to pa ni ravno pametno, sem ji zabrusila, in strinjala se je z mano. Nato se je hitro izgovorila, da od petka zvecer, ko je tu (torej dan pred menoj), ni bila se nikjer drugje raven v MBK (najvecji shopping center) in da pac se ni sla nikamor v mesto in da nima zemljevida in da kao kje se jih sploh dobi. Malo postrani sem jo pogledala in ji rekla, da npr. so jih imeli zastonj tam, kjer je ona prej zamenjala denar pri Central World Plaza. Ne vem, no, samo oci je treba imeti odprte, pa je. Ker se pac nisem hotela ukvarjati z njenimi muhami - sploh pa na Khao Sanu MRGOLI turisticnih birojev in ostalih zadev - sem jo pac pustila, da se znajde po svoje, jaz pa svojim opravkom naproti.
Oh ... Khao san ... Kako clovek to opise? Se ne da, je treba priti sem. 😊 Takoj sem valda ujagala ananas - iz 15 sem se zdilala na 10 batov, sip bat, sip bat ze obvladam! - pa potem naredila en krogec po okoliskih ulicah, vmes cekirala fake lonely planete (imajo celo brunei, malezija in sigapore! prav tega rabim!) in ugotovila, da se ta "moj" prodaja za od 500 do 950 batov - "brand new, lady, brand new!" my ass ... - tako da vem, na koliko naj dejansko racunam recimo nekje v Chiang Maiu ali pa kasneje v Laosu.
Vmes sem na nekem mango shakeu srecala Francozinjo! Res je imela pri sebi ze zemljevid in bila antipod od nebogljenosti. Pa tudi ce - kaj naj? Nisem prisla sem babysitat neznance. Sploh pa se mi zdi dokaj nenavadno od nje, da ne ve NIC o BKK. Nima nobene knjige, nobenega predznanja, nobenega interesa - nimam pojma, kaj sploh dela tu, torej. Pa glede na to, da jutri zjutraj ze leti v Kuala Lumpur, ne bo videla prav za prav nic, razen seveda BKK in okolico Alexine stolpnice. No ja, meni je vseeno, ampak vem, da ima tole mesto so much more to offer, da se mi ne bi dalo zadrzevati samo v eni cetrti. V bistvu se mi zdi, da tudi ce bi prisla v BKK se desetkrat, bi vsakih odkrila kaj novega.
Ustavila sem se pri enem izmed nestetih stantov z nudlni in vzela mixed noodles no egg vegetabrian (kot oni zapisejo) za 25 batov. Seveda sem si gor nasula se kilo zmletih cashew nutsov, cilije sem izpustila. Aja, Polona, mogoce se to ne slisi tako slastno zate, ker na isti plosci segrevajo tudi meso in se ne trudijo vse potem sterilno popucati ... na splosno se mi zdi, da je vegetarijanstvo neznan koncept tukaj. Enostano je toliko mesa, da je vcasih tezje dobiti zelenjavo kot pa meso. Ampak sadja je pa za izvoz, pa riza tudi - in mislim, da so to Tajci ze pogruntali pred mano. 😉)))
No, ta stant, pri katerem sem se najedla, je prodajal tudi fake dokumente. Malo smo se dilali, pa se malo bolj dilali, pa ni slo, potem sem sla se malo naokoli, se dilala, ni bilo po godu, na koncu sem prisla nazaj in se zdilala za 4 dokumente. Tisti ki ste, ze veste. 😊 (stevilke pasosov sem si pac zmislila .... sori Beni, telefon sem pozabila pri Alex - mislim, da mi je glede na tvoje ekskurzije s telefonom to dovoljeno) Najprej je bil eden KAO 250 batov, na koncu sem za 4 dala 400, pa se to so me najbrz nategnili, ker so proizvodni stroski kaksnih 10 batov. Ampak tudi v redu. 😊
In sedaj visim v enem czber cafeju, ker cakam na te pildke, in se imam bajno ... se malo po okolisu, spijem kaksen mango shake, srknem malo jegra (vedno z mano), pa potem po isti poti nazaj do Aexis. Ta punca je res ZAKON!!! Ce bo kdo sel v BKK, jo izjemno toplo priporocam za couchsurferko! Res je tezka faca, pa ceprav je v BKK sele pol leta - sicer je iz Pananga, Malezija - obvlada sceno v nulo, res. Prijazna, dobrodusna, zgooooovornaaaaa, obvlada anglescino, mandarinscino, kantonscino, malezijscino, zdaj ima tipa francoza in se uci francosko, sicer pa zna govoriti anglesko tudi z italijanskim in ruskim naglasakom in jaz crkavam zraven 😊
Nic, grem pocasi po svoje nove lepe fake dokumente, pa do Alexis, zvecer pa na vlak do Chiang Maia, kjer se dobim z enim Andrejem. Rezerviral nama je sobo v enem od guest houseov, v katerem je od vceraj, tako da vse stima. Od tam naprej pa nimam pojma, bomo videli.
Zapustiti BKK bo se eden od tistih slovesov, za katere si zelis, da nikoli ne pridejo. Tu je enostavno fantasticno.

---

Photos

Z ladjico
Hitro, neudobno, fantasticno

Khao San
Obozujem ga!

Praise the Buddha
Random worship spot

Comments

[Pamna]

[e-mail]
Ahahahahaha, nemamo druge brige!!!!