Moj dan off

---

Vstala sva ob 7h. Sonce! Nic meglic! Nic zmrzovanja! YEAH! Sla sva cez vas, vsi zurerji (vkljucno s tistimi nad nama, ki so lomastili ponoci) so se spali, lokalci pa ne. Sla sva pofotkati sezonski bambusov most, pa idilicne bungalovcke ob brezini, rizeva polja, ah! Idila! Ujagala sva tudi zajtrk, tukaj je the shit banana pancake (oz. kateri koli pancake, ki je v bistvu rottee, ne palacinka), zato sva vzela vsak eno (coconut + mango), in to za 8k namesto 10k - pogajalske sposobnosti v teku ze navsezgodaj.
Hotela sva v drug guesthouse, ker bi za isto ceno dobila vec, in res sva cez cesto dobila super oh in sploh sobo za samo 40k, s tem da so sicer shared bathrooms, ampak to me niti slucajno ne moti, ker so facilities enostavno fantasticne. A ker je bil checkout sele ob 11h, sva nekako morala zabiti cajt do takrat - jaz sem pila ultra odlicen Lao green tea za 5k, brala knjigo, oprala zehto v reki (koncno so prisle na vrsto moje dolge gate - jap, imela sem oblecene kratke, tudi to se dogaja v Aziji!) tako kot lokalci, ki so se mi malo rezali, ampak nic ne de, in s tem prisparala vsaj 5k kipov, pri cemer se tu zacne laundry (ponekod zapisano daundry) service, ipd. Ob 11h pa hop, menjava, nahrbtnik v drugo kot - in fenomenalna sobica (z mrezo proti komarjem!) je bila najina. Res je bozanska in imelo me je, da bi ostala samo zaradi tega se kaksen teden tu!
Sla sva si sposodit bicikle. Jaz sem vzela osnovni mountain bike za 20k. Ker sem predvidevala, da me bo moral Andrej stalno cakati, sva se razdelila: on je sel raziskovat okoliske jame, jaz pa na sever - smer: organic mulberry farm! Jebiga, I'm a sucker for this. PEdala pod noge in gremo, oborozena z ledeno (dobesedno) vodo in faktorjem 50. In v kratkih gatah, ce ni bilo ze prej dovolj jasno!
Na poti do tja sem zaruzila na lokalni market in se tam zadrzala kaksnih 20 minut. Matr, marketi so zimzelena fascinacija zame, ustvarjajo kar nek mikrokozmus, v katerem so procesi tako zanimivi, da jih lahko gledam se in se in veckrat kot Forrest Gumpa. Po moje sem se lokalcem zdela malo cez les, ko sem samo stala, obcasno fotkala in z bledim, a iskreno zadovoljnim nasmeskom opazovala sceno. Pa se falang sem za povrh.
NAsla sem torej farmo and took an instant liking to it! Lokacija je odlicna, prav tam se namrec zacne tubing, dejavnost, zaradi katere prakticno vsi sploh pridejo v Vang Vieng. Nalozijo te na napumpan oborc in potem se lezerno spuscas po reki, vmes pa se ustavljas na otockih z neskoncno zalogo alkohola in stalno ponavljajoco se kraljevsko slabo Top 40 muziko. Jaz sem se zasedela v Mojito baru (Where else?!), ki je del organic farme, izkupicek od prodaje pijac - ki glede na stevilo tubacev in stopnje suhosti njihovih grl raste kot po tekocem traku - pa gre za poucevanje anglescine lokalnih otrok. Nice!
Farma je, kot ime pove, zana po mulberries (robide??), zato sem pod bambusovo kucico seveda pila green tea iz tega jagodicevja, zraven pa sem si privoscila se (itak!) springrolls s peanut sauce. In res privoscila - zadeva je bila namrec kar draga, 5000 za caj in 15k za springrollse, ampak ko gre za hrano, pa se eko po vsej neumnosti, mi pamet ne dela najbolje in se mi zdi, da denarnica nima omejitev. Vse to se je dogajalo ob poslusanju vriskajocih, po vecini nekoliko okajenih tubacev in ZARES slabe muzike (komu ob pesmi Britney Spears U wanna piece of me sploh kaj tekne?). Muzika iz bara pa je bila res mila, subtilna in za ozadje.
Na tubing nisem sla iz vec razlogov: prvic, ne smem na sonce zaradi tablet, in drugic, to nekako ni moja scena. Res bi se morala prisiliti, da bi uzivala v necem taksnem, ustvarjenim zgolj za turiste, in ki za moje pojme nekoliko kvari precudovito naravo oz. odvraca pozornost od nje, ostane prezrta. Ne vem, morda pa imam samo fobijo pred takimi turisticnimi masovkami. Ker namrec, o tubacih nic slabega! Vsak pac najde svojo vrsto zabave in zame je ta drugje. Na primer med pomarancami in morning glory.
V kavarni/restavraciji ob reki sem se pocutila odlicno, zato sem tam prebila kar dve uri, da sem pregnala najhujso vrocino. Brala sem knjigo, spila se lao coffee in poslusala Coldplay We live in a beautiful world. In se spomnila vsega, kar me marca caka doma. Moje stanovanje. Veceri smeha s prijatelji. Ljubljanske granitne kocke. Soncenje na moji terasi. Knjiga ob Ljubljanici. Kolesarjenje cez Tivoli. Uzivanje v delu. We live in a beautiful world.
Sla sem pocasi nazaj, spet do mosta, ki sva ga obcudovala zjutraj. Zdaj so se v recici kopale in mukale krave, in prav smesno mi je bilo, ko so se na drugi brezini soncine turistke v bikinkah. Preckala sem torej vodo in se sla zgubljat po posusenih rizevih poljih - vse se vedno z biciklom. Hotela sem do neke jame, a ko sem prisla tja in so hoteli 10k za vstopnino, sem se obrnila in se sla zgubljati dalje. poleg tega mi je en Japonec rekel, da ni nic za videti.
Vrnila sem bajk ob peti uri popoldne in sla v guesthouse. Andreja se ni bilo, sem se pa zapletla v pogovor z nekim Novozelandcem Francisom, ki je bil totalna faca (itak, kateri Francis pa ni!). Med drugim mi je kazal tudi slike iz Nove Zelandije in od Vang Vienga izpred petih let, ko glavna cesta sploh se ni bila asfaltirana. Zdaj je seveda vse drugace, vse za turiste, ni da ni. Na veliko zidajo guesthouse in hotelcice. Spominja me na Ko Tao (tajski otok), kjer pred nekaj leti ni bilo nic, sedaj pa je raj predvsem za potapljace.
Hotela sem pogledati, kje je moje perilo, pa ga ni bilo vec na striku. Hm. Panika? Ne, izkazalo se je, da so ga pobrali z vsem ostalim, ki se je susilo, in ga lepo zlozili. Very nice!
Prisel je Andrej, kmalu zatem sem sla pod tus. In to kaksen! Kopalnica je na vogalu bajte, dvignjena v prvo nadstropje (spodaj ni nic), in razgled je fenomenalen! OBdajajo te okoliski hribi norih oblik, za namecek pa je bil se ravno soncni zahod, ko sem se polivala (s sicer mrzlo - topel tus je v drugem, a ne tako bozansko lokacijskem tusu) vodo. Noro.
Sla sva na nocni obhod, na noodle soup s prevec cilija (jebiga, ne znam se dozirati, ampak bolje prevec kot premalo, je bila tolazba), v vsakem lokalu so se vrteli Friendsi, nekateri so bili bolj inovativni in so vrteli Family guy, a s tem imeli bistveno manj jedcev, in sedaj sem tu, pisem in delam nacrte za jutri. Kako bom vstala kar se da zgodaj in s precudovite terase opazovala soncni vzhod, prebujanje vasice in uzivanje v prividu, da se nocno popivanje in razgrajanje turistov ne dogaja. Vang Vieng je res fantasticen; skoda le, da ta obratuje samo od jutra do popoldneva, ne pa 24/7.

---

Photos

Vang Vieng morning
Paradise

Lunchtime
Ah, sippin tea n dippin springrolls at the river ...

Tubing
Lokalci na zehto, tujci na tubing

Idila
Lokalni in turisticni koticek, all in one

My bike
Lost in rice fields