Advertisement
Published: February 11th 2008
Edit Blog Post
To the lunch island
... with 18 kids aboard. Cozy. Dan za pranje glave! In jutranji internet. Potem pa zajtrk: capati od vceraj, skleda sadne solate in masala chai. Slednji je prisel kot rezultat narocila za caj, ki je sicer drugacen, ampak ocitno so postekali, da zame caj pomeni tale chai. Tudi prav. Prebrala sem tudi danasnji New Vision in jutro je bilo za popizdit popolno. Pa se sonce je napol sijalo.
Viseli sva v Homeu, jaz sem vmes skocila po znamke na posto. V hostlu sva spoznali angleski penzionisticni par Sue in Phil, ki sta tudi potrebovala prevoz do jezera. Zato smo se zmenili, da skupaj ujagamo special hire (po nase taksi), ki ge ja poklical Emmanuel. Med cakanjem sva z Mankico se asistirali Mihatu pri snemanju nekajsekundnega clipa za njihov film o Edirisi, celotno opravilo pa je vzelo skorajda eno uro. Najprej smo morali na kraljevsko razjebano stojalo pritrditi videokamero, potem pa se okoliske boda boda voznike, delavce, nakljucne postopace in pozerje prepricati, da bi bili za minuto tiho. No ja, tole je bilo se najtezje, ampak na koncu nam je le uspelo.
Potem smo se z Emmanuelom in Anglezema podali do jezera - zadaj smo sedeli samo stirje! Najprej smo skipali Angleza, potem pa smo se se mi
Cats and dogs
It rained like hell! izbacili pri Heartu. Emmanuel je ostal tam, naju pa je 16 solarckov v kanuju (ki je sumljivo tonil proti gladini, pod katero je BTW povprecno 50 metrov!) zapeljalo cez cesto na najblizji otok - skromno poimenovan Nature's prime island. Tam sva se dobili z drugimi, ki so ze bili na kosilu, in med naziranjem z rizem, pecenim krompirjem (doh!), kurjimi bedrci, zelenjavco, cray fish, cole slaw solato (pa sem ze mislila, da se da to ustvariti samo cez luzo) in passion fruit juiceom pripovedovali, kako so se imeli za vikend. Menda je bilo zelo lepo, dez jih je dobil samo za eno uro, sicer pa so imeli sonce. Ampak bilo je zelo intenzivno - in niti slucajno mi ni zal, da nisem sla. Tako ali tako pridem se enkrat tod mimo, tisti krat bolje oblecena in pripravljena v vseh smislih.
No, mogoce je kot kazen, ker odprava ni imela skoraj nic dezja, prav po kosilu zacelo dezevati. Liti. Restavracija je bila pravi luksuz, saj so potegnili dol neke plahte, tako da nas veter dezja ni zalival. Hudo. Spet smo morali obisk podaljsati za kaksno uro, tako da smo se medtem nalivali s kavo ali cajem, ko pa je prenehalo do neke dostojne ravni, smo odveslali nazaj. Tudi jaz, da da.
V Heartu smo spet sto let cakali na special hire, in ker je mocno dezevalo, niso mogli povsem do nas. Zato smo se podali malo naprej in z Mankico nama je pripadel t.i. party car - voznik je (na naso zeljo) na ves glas navil lokalno muziko, ki je neka mesanica med reggaetonom in karibskimi ritmi, in nasa posadka - midve, Sandra, Moses in Rachel - smo med stirimi zici poskakovali in mahali z rokami. Seveda vse to med tem, ko smo se vozili po totalno razjebani in razmoceni cesti pol ure.
Prispeli smo in sli sva malo naokoli. Najprej v hot loaf shop (koncno!) po eno torto - gromozanski kos lemon cake, ki je bil biskvitne narave. Sploh ni bilo slabo! Ker sva nadaljevali v smeri stojnic s samosami in chapatiji, sva si privoscili vsaka se en slastni capati. Mmmmmmmmm. Potem sva zavili v trgovino po nekaj vode, pa spet malo naokoli, kjer sem jaz ujagala en corn on the cob, Mankica pa pri isti zenici se en super chapati.
Kmalu je bil ze cas za nas sestanek za medijske delavnice, ki je trajal skorajda dve uri. Prisel je se DJ Andrew in bili smo res produktivni za moje pojme. Vecer smo imeli prost oz. ga se imamo, zato update sledi jutri.
Advertisement
Tot: 0.049s; Tpl: 0.009s; cc: 8; qc: 22; dbt: 0.0332s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.1mb