Hello, it's soooo good to be back

---

Na zajtrk sva sla, jasno, na psar. Jedla sem neke kokosove zadevice v palminih listih pa se neke drugacne kokosove pecene zadeve. Vzela sva tudi celo lubenico za skoraj en dolar in zavila proti boardwalku, da sva jo razmesarila in style - s pogledom na most, svetilnik, Mekong in sonce. Slednje je bilo sicer ze visoko, a dokaj zamegljeno in zato sibko.
Sla sva na banko, pa nazaj grede spet mimo psarja (vse poti pac vodijo mimo, a ne), kjer sva vzela se vsak eno bageto, jaz za 500r = $0,125, bila je res vrhunska, s sezamom, not pa po mojem nekaj maslenega, kdo ve. Po zadnjem obisku guesthousea sva se skidala na bus, ampak sva se spet zadrzala na psarju (how do we do it?), ker so neke Kmerke ravno zacele izdelovati ocvrte bananice, kar sva videla ze v Kratie in naju je navdusilo. Zato sva pac bingljala tam kaksnih 15 minut, da je bila zadeva dokoncana, Kmeri pa so dobili svojo jutranjo dozo smeha na racun farangov.
Bus naju je kostal 13000r (oz. dobre 3 dolarje), sli smo malo cez pol enajsto. Bili smo totalno nabasani, ker je bus prisel od nekod (najbrz Kratie ali Strung TReng), kar pomeni, da je Andrej svoj nahrbtnik dal tja, kjer e prostor za noge, jaz pa svojega na hodnik. Travel in style, ni kaj. Za zabavo (ce ze to ni bilo dovolj) pa je poskrbel sopotnik na drugi strani hodnika, nek ultra prijazen Kmer (kateri pa ni tukaj?!), ki se mi je zacel nasmihati in hotel pogovarjati z mano. Zal ni snal prav veliko anglesko, jaz pa ne kmersko, ampak sva se vse zmenila: kazal mi je fotke svoje familije na mobitelu, med njimi tudi nek John in Kanade (HOW DO I DO IT??????), pa kar neke filmcke priprave jedi (ce ne prej, je zdaj jasno, zakaj sem nora na Kmere?), pa da je Andrej very handsome in very strong, ker ima velik nahrbtnik, pa da je njegova familija v PPju ... skratka, totalna kmerska idila all over again.
Vmes smo se ustavili v, kot LP pravilno opisuje, Spidervilleu. Za kaj gre: na neki vmesni postojanki poleg obicajnih zadev (Sadje, cukri, pijaca, meso) prodajajo tudi pecene tarantelice. Mmmmm! Zraven se odlicno podajo pecene kobilice! No, odlocila sem se za laze prebavljivo varianto, tako da sem pozrla cel (!) ananas, in to za 2000r = $0,5.
Ko smo prispeli v PP, se je tipcek izredno lepo zahvalil, sicer ne vem za kaj, ker bi se morala jaz njemu, ampak nek nam to bude vsem cestitka! Okej, skipali so nas na predvidenem mestu, ki je zraven glavnega in izredno impresivnega psarja, potem pa sva odpesacila do drugega backpackerskega predela, kjer mrgoli poceni guesthouseov. PRed dvema letoma sem bila ob jezeru, tako da mi sprememba sploh ni bila odvec.
Nasla sva guesthouse z imenom Hello, se zasidrala v sobi za dva za $5 na noc, potem pa kar takoj na juzno. Tisti ananas je ze zdavnaj izpuhtel iz mojega zelodca. Sla sva kar na psar O Russei, zraven katerega so ti guesthousei, in kar nekam vmes med elektroniko, frsterkerijo, prodajalno nogavic in zlatnine zaruzila na neke nudlne za 3000r = $0,75. De-lish! Res so bili dobri, pa se nakazali so nama, kako jih morava kao jesti.
Potem sva se sla zgubit na psar (tudi to je ena od Andrejevih sopotniskih vrlin - da deli mojo obsesijo z marketi). Market in pol! PA se niti najvecji ni v mestu! Resno, ti marketi so ... garancija, da ostanem brez besed. LAhko bi kar bluzila in se zgubljala med stanti, ki ponujajo posusene rakce na sto in en nacin, vse verzije kmersko-angleskih slovarjev, nove mobitele, grmade riza, porocne obleke, ki se sivajo sproti (tudi tipi jih sivajo! se ena plus tocka za moje Kmere), brivnice in frizeraje, random kuhinjce ... noro, res.
Sprehodila sva se po mestu do reke, cilj nama je bila prodajalna z used in second hand knjigami. NAsla sva jo in pokupila obvezno ctivo: jaz fake Lonely Planet Cambodia za $4 (I'll be back sooner than you know!) in fake knjigo First they killed my father o kmerskem genocidu v 70ih za $3. Potem, nekaj deset metrov dalje po ulici, sem se zaletela v prve ulicne prodajalce fake LPjev in po pregovarjanjih mamce - "How much you buy, miiiiiiiss, how much you buy???" - kupila (itak, fake!) LP Malaysia, Brunei in Singapore za 22.000r = $5,50. Dober deal. Nazaj grede proti GH sva se ustavila se na juhci oz. nudlnih, tudi za 4000r = $1.
Phnom Penh je zakon ... Ves ta vrvez in zivljenje in pestrost - in predvsem spomini. Ko sva sla mimo Royal Palace, pred katerim je parkic s pogledom na reko, sem se spomnila, kako sem pred tocno dvema letoma - zacensi s 5. februarjem, ce smo povsem natancni - z Maso sedela na tem mestu, hrustala kobilice in sviloprejke in uzivala vse to zivljenje. Vse je se vedno tu, vse je isto, veliko se gradi, nastajajo novi hoteli, nova obrezja, zgleda, kot da se mesto sele sedaj postavlja na noge, ampak bistvo ostaja isto in moji spomini tudi ... Vidis, mami, to je razlog, zakaj se vedno znova vracam na ista mesta, ceprav mislis, da je to brez veze. Ker to tukaj spomini, ki se jih ne da ponarediti, lahko pa se jih reproducira in nadgradi. In zaenkrat mi gre fenomenalno dobro.

---

Photos

Spi....ders
and spiderwoman

Phnom Penh subtleties
French colonial, cyclo driver & moto

Comments

[Polona]

indeed: how do you do it?! =)