Easy like Saturday morning

---

Dopoldne sva zabluzili. Povsem. Tako ali tako sva spali do ene enajstih. Ups. Pred kosilom sva šli še v trgovino, ker ob nedeljah so te tu zaprte. Ninino pojasnilo: so preleni, da bi delali še ob nedeljah.
Ppoldne sva šli na metro do Atoche Renfe in si ogledali tisti spomenik od terorističnih napadov od spodaj. Tisti turn je s te perspektive res lepši, ker je potiskan z raznimi sočustvujočimi sporočili v vseh jezikih (vključno s slovničnimi napakami), ampak sam prostor je pa obupen. Ne samo, da je še bolj vroče kot sicer na metro postajah, sam ambient je dokaj dolgočasen oz. pust oz. kar nekako cenen.
Potem sva šli peš do Parqu del buen retiro (park dobrega počitka), ampak ker je vmes nekaj kapljajo, nebo pa je bilo grozeče svinčeno-sinje, sva se počili v nek tipičen (izjemno socialen, ampak prijetno pristen) kafič. Ko sva bili ziher, da je vreme kolikor toliko stabillno, sva šli do parka. Seveda je vmes začelo deevati. Vedrili sva pod nekim razkošnim drevesom, še vedno razgreti od 30+ vročine, dokler ni vsaj kolikor toliko nehalo. Nadaljevali sva z bluzenjem po parku, potem pa me je Nina peljala do neke bolj snobovske četrti. Ulica Calle Serrano je posejana s hudo nobl in fancy in dragimi štacunami, in temu primerna je tudi ulična klientela. Mimo naju so se sprehajali stare in mlade dame, okovane z briljanti in diamanti in biseri in tekimi kovinami od lasnih sponk do petk na čevljih, zraven njih so stopicljali nič manj petično uštimani gospodje in gospodiči. e pri malčkih so bile smernice vzgajanja očitne. Bilo je zabavno, ko sem v izlobah La Perla, Tommy Hilfiger in Hugo Boss štacun videla sebe v kratkih gatah z epi ob straneh, neugledno foto torbo čez ramo in z mango smoothiejem v plastičnem kozarcu (THANK GOD FOR JUAN VALDEZ CAFE!!!). Ekstra.
Šli sva potem s podzemno nazaj do doma, zvečer pa jasna stvar spet na ur. Včeraj sem pila neko BAJNO sangrio in nahecala kelnarja, da sem lahko fotkala (s flešem, por favor) izza šanka (tujke itak zaigamo e by default).
Tale Madrid sploh ni slab. Ogromno ivljenja je v njem in to je bistveno. Če ga primerjam z Vancouvrom, so vibracije na nek način podobne. Madrid ima gotovo več kulturnih znamenitosti kot Vancouver, ampak tudi te enkrat obdelaš, potem pa se vprašaš, kaj ti ostane. V Vancityju ostane mnogo, mnogo, mnogo. V Madridu, kot se mi dozdeva in kot soglaša Nina, tudi. Life exists.
Pa še en plus za Madrid: Azijci! Tudi v bolj zanikrnem (super)marketu se prodaja tapiokina moka in rieve testenine in podobno sranje. Da ne omenjam dollar stores. Pa restavracij, itak. All you need is love - and Chinese accessories!

---

Photos

Atocha Renfe part deux
Impozantno

Atocha Renfe part deux
Hladilni stolp nuklearke od znotraj

Njet za veggies
Vegetarijanci vseh dežel, združite se in ostanite doma