Advertisement
Published: January 23rd 2007
Edit Blog Post
Rastabus
Funky bus na poti do Kanchanaburija, se mi zdi :) (kliseji so se vedno in)
Najprej naj povem, da sva se vceraj pred spanjem zasedeli v najinem guesthousu spodaj se s tremi turisti: enim Cehom, enim Kitajcem in - enim Kanadcanom iz Vancouvra, ki je fotoreporter!!!!!!!!!!! PA TO NI RES!! Meni se kar ni dalo iti spat, ampak potem smo hoces noces morali. Vladimir (Ceh) je bil kot zivi Lonely Planet, saj nama je z Maso povedal vse o prevozih ipd, s cenami in dolzinami itd. Svasta.
No, jutro pa je bilo dokaj zanimivo, najbrz bo se najbolj za moje drage starse. 😊 Ze vceraj se mi je zdelo, da sem dobila nekaj v levo oko, kar se je cez noc se stopnjevalo. Zjutraj je bilo povsem nevzdrzno, tako da sem se s tuktukom (tukaj so drugacni kot v BKK) zafurala do bolnice. Tam mi je bilo na trenutke kar nerodno, da sem bela in za njihove razmere definitivno bogata: takojci sem bila na vrsti, sprejeli so me kar mimo vseh, me sibali iz ene sobe v drugo in ze sem sedela pred okulistom. Ta mi je vzel en drobec iz ocesa in mi predpisal neke kapljice. Za vse sem placala 131 batov. Kar je manj kot 3 evre. Kriza.
Pot
sva potem nadaljevali do Kanchanaburija. Najprej na hudo rasta-funky bus do Subnaburija (napise se drugace, ampak itak nima veze, ker se izgovori priblizno tako), potem pa od tam do koncne destinacije. Vmes nas je spet pralo in sprasujeva se, ali je tu dejansko sedaj susna sezona ali kaj drugega. Sicer pa je bila pot nepopisna - levo in desno zelena, zelena rizeva polja. Tajska, ki te ljubim zeleno, bi se lahko (spet klisejsko) reklo.
V Kanchanaburiju pa moralni hladen tus: do guest house area naju je popeljala neka mamca na riksi. Bilo nama je tako nerodno, ces, izoriscava clovesko delovno silo, ampak mamca se nama je prakticno vsilila! Tako da je bilo to edino opravicilno. Vseeno sva se karseda hitro skipale dol in pot nadaljevali pes. Do tega obmocja je bilo pac kaksna dva kilometra, ki se jih nama ni dalo prehoditi pes, zato riksa. Jutri greva nazaj pes.
Razgledali sva se malo po guest housih in vzeli enega totalno idilicnega: plavajoci bungalovi! Ce se nisem povedala: fora Kanchanaburija je reka Kwai, ki tece skozi, za most na reki Kwai so pa najbrz slisali ze vsi. Torej, nastanjeni sva direkt na reki in imava absolutno fantasticen razgled.
Sli sva potem
Most na reki Kwai
Se en izraz tajskega simbolizma, v ozadju pa neslavni most cez reko Kwai do tega famoznega mosta, ga pofotkali z vseh zornih kotov, se umikali brezobzirnim Japoncem, se prej sva spet nekaj fantasticnega jedli ... Potem sva sli se na kavo k neki mami, ki ima hkrati cez tudi siviljstvo, in naredila mi je Thai kavo. Bila je tako oh in sploh prikupna, da sva se slikali, pa se 10 batov ekstra sem ji dala. Tako je moj moralni macek zaradi rikse popravljen. Odhodili sva do night marketa, kjer sem si privoscila papajo, pa mimo pokopalisca (ki zal ni osvetljen), kupili se nekaj mini bananic in pivo za na verando, in sedaj sem na internetu. Za jutri se obeta pot od tu do floating marketa Damien Saduak (verjetno se napise drugace, izgovori pa nekaj podobnega), kjer bova prespali, potem pa naslednji dan do Ratchaburija in na nocni vlak na jug. Od tam pa na otok Ko Pha Ngan, morda skok na Ko Samui, samo ta je totalno turisticen.
Da ponovim se enkrat: oko je v redu, jemljem kapljice in stanje je ze skoraj blizu popolnosti. Pricakujem, da bo do jutri brezhibno. Imam tudi vse fotokopije racunov, izvidov itd, tako da lahko ob povratku domov kaj izterjam od Corisa - ampak, roko na srce, za borih 131 batov se mi pa res ne da. Castim Tajce.
La vita e bella.
Advertisement
Tot: 0.443s; Tpl: 0.011s; cc: 16; qc: 83; dbt: 0.2199s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.2mb
fotograf
non-member comment
hja...
fotoreporterji all over "press" ;-)