Home is Home

---

Zjutraj je bilo spet vse bolj na easy, ceprav sem ustala ob 8h, in se - v jutranjem soncu!!!!!! - pogumno podala pod tus. Juhej! Spet cistoca. Drugi dan zapored. Je to mogoce? Tokrat sem bila pravocasna za zajtrk in konkretno sem se nazrla ananasa in papaje. Nikoli ne ves, kdaj jih lahko zmanjka.
Zakaj je bilo za naju vse skupaj bolj na easy, je razlog v tem, da ne greva na canoe trekking, ki traja do ponedeljka. Odkrito povedano: dovolj imam spanja v sotoru kot sardine (v programu je bilo omenjeno, da bo takih nocitev mnogo, mnogo manj), ziveti v strahu, kdaj mi bo zalilo prtljago, kdaj spet cepki za uho ne bodo dovolj Vojko-proof (sori stari, ampak RES smrcis 😊), ali nas bo med veslanjem v tem spremenljivem vremenu pralo ... poleg tega se obleke seveda niso posusile, pa se dezevalo je ponoci ... Predvsem pa rabim cas zase. Cas, ki ga do sedaj se ni bilo in ga krvavo potrebujem. Ne samo za internet, da strnem vse tele zapise, ki jih je neprestevno ogromno, ampak za druge stvari - da spijem v miru kaksen masala chai, da grem malo po mestu, na market, da pojem se kaj drugega kot krompir, si morda naredim kaksno hudo frizuro, ki je tu ornk biznis, kupim kaksno bedarijo, splezam na kaksen hrib ... skratka, imam stvari v svojih rokah. To pogresam. Miha je rekel, da imava treking v dobrem za naslednjic, tako da sploh ni panike. Itak moram videti se Ruando in Tanzanijo.
Sli sva torej popolnoma spakirani na taksi in se ustalili v Homeu. Ah. Noro. I love this place. Pa se internet je za vogalom, taisti, ki je takrat potreboval 15 minut za eno stran, danes dela bliskovito hitro, in kjer lahko spisem vse tole. Ne le za vas, ampak tudi zase. In pocutim se odlicno.

Skratka, s Polono (eno prostovoljko) sva sle na kosilo za vogal, isti plac, kjer imajo internet. Tam so ze bili Sampo in trije iz doktorske odprave (zraven jezera je tudi klinika, kjer je ze tretja ekspedicija slovenskih studentov medicine), in narocili smo si nekaj za jest. Cakali smo SAMO kaksno uro pa pol, kar je menda tukaj izjemno hitra postrezba. Hitrejsi so samo se v Home, baje. Narocila sem cray fish stew z rizem in bilo je odlicno! Malo sva sli potem se naokoli po mestu, pa v stacuno po vodo ipd., potem pa nazaj - na internet. Obup, lahko recete, da sem obsedena, ampak treba je bilo spisati vse do konca, naloziti gor fotke, odpisati na nujne maile, pregledati sluzbeno posto ... zame bistveno. Generator moje srece.
Danes je bilo vse skupaj PPP, kot bi rekli z Nino - produktivno preziveto popoldne. Res sem se prvic na tem potovanju spocila in naredila tocno tako, kot sem hotela jaz. In sedaj sledi kaksna vecerja ali pa ogled kaksnega filma ali pa bova napisali scenarij za delavnico naslednji teden. Jutri? Kdo ve - vem samo, da bo super.

---

Photos

Ka-boom!
This is how I master the art of massacring a watermelon.

Time to relax
Time to shoot pointlessly ...