King's kanjon


Advertisement
Australia's flag
Oceania » Australia » Northern Territory » King's Canyon
January 16th 2010
Published: January 24th 2010
Edit Blog Post

Oddale smo kljuce, popile kavo in se poslovile od Anangu dezele z obiskom Kulturnega centra. V njem smo se zadrzale vec ur. Ogledovale smo izdelke Aboriginov, od obeskov, okraskov, izdelkov iz lesa in gline, poslikav na platno in les. Ogledale smo si film kako Aboriginke pripravljajo hrano iz nabranih plodov, ogledale smo si orodja in glasbila, fotografije zivali in njihova poimenovanja, zemljevid plemen, ki zivijo po celotni celini. Zgodbe s katerimi so pojasnjevali naravne pojave…. Premalo casa, da bi lahko vse razumele in si zapomnile.

Nadaljevale smo voznjo do Watarka nacionalnega parka ali Kings kanjona, ki lezi 300 km juzneje od Alice Springsa in se je oblikovalo od 440 do 360 milijonov let nazaj. Aborigini pa so v tem obmocju ziveli ze 20.000 let nazaj. To podrocje kaze obliko pogorja, verigo, ki ji je voda zarezala klifasto obliko, ponekod strmo in ozko, zarezala je kanjon. Leta 1872 je to podrocje odkril Ernest Giles in ga poimenoval Kings Creek. Park, kjer se nic vec ne pase zivina, vcasih pa se je, obsega 71.000 ha in je postal turisticno aktiven v 60. letih, po 91. letu pa ponuja tudi kvalitetno turisticno ponudbo (nastanitev, bazen in restavracijo). To je podrocje dingov, divjih konjev in kamel, pa seveda kengurujev, emujev in razlicnih ptic.

Odpravile smo se na enourno hojo po kanjonu, do tocke, kjer je bilo se mozno hoditi in je bila struga suha. Voda je poniknila med skalami, v zgornem delu pa je bila se zajeta v tolmunu. Na dnu kanjona so rasli evkalipti in razlicno grmicevje in v soncni pripeki je prijetno disalo, etericna olja rastlin. Bilo je vroce, ker smo hodile po brezvetrju, saj visoke stene rdece rumenih klifov niso dopustile nobene ventilacije. Samo dva sta bila tako pogumna, da sta se odpravila na vecurno hojo po robu kanjona, kjer pa je bilo gotovo bolj zracno. Po vrnitvi v naselje smo se ohladile v bazenu. Vecerja je bila dobra, se boljse je bilo vino, s cim sem se basala, pa naj ostane skrivnost. Za lahko noc so v divjini zavijali dingi, glasovi so se vcasih priblizali naselju, kar pa me ni vznemirilo. Nasprotno veselilo me je, da te zivali zivijo svobodno in smo vsiljivci pravzaprav mi.


Advertisement



Tot: 0.058s; Tpl: 0.008s; cc: 10; qc: 50; dbt: 0.0301s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1; ; mem: 1.1mb