UBC, UBC!

---

Končno mi je uspelo najti dan za obisk UBC-ja! Pa še vreme je bilo solidarno, saj ni deevalo, kar je e veselica tukaj.
Skočila sem z 99-ke v villageu in najprej preverila, kaj je novega: namesto Helly Hansna je sedaj mehiški kafič, namest skejt štacune je juicerija, zrasli so tudi neki novi Indijci, a korejska cvetličarna je še vedno tam, kjer je bila. In njega gazdarica tudi, ki se me je ponovno zelo razveselila. "Ooo, long time no see! You're from Bulgaria, right?" Saj ji ne morem zameriti.
Trume so se valile proti Thunderbird hokejski dvorani, saj so Kanadčanke igrale proti Švicarkam, in čudovito je bilo biti priča temu olimpijskemu duhu. Vsi so bili od glave do pet odeti v kanadske barve, in čemur bi doma rekli agresivni nacionalizem, je tu veseljaško domoljubje. Ampak jaz sem šla v drugo smer, proti SUB-u. Pred Regento collegom sem naletela na neke mamce iz Tennesseeja, ki so pod okriljem organizacije More than gold delile free bags, semkaj pa so prišle, "cause we heard people are not Christians any more, so we came over here to spread the love". In sem se pobrala - oziroma šla do koncertiča, ki so ga pripravili, in prisluhnila nekemu baje zelo znanemu čelistu za par minutk.
Old bus loop ne več sploh, sem ugotovila, ko sem šla mimo bazena (ki ima sedaj pokrito streho, lepo!), SUB pa je še vedno tak, kot je bil, samo precej bolj prazen. Na splošno je bil cel campus zelo mrtev, kar ni nič čudnega, saj je prisilni 14-dnevni spring break (ponavadi je bil samo en teden prost). Spotoma sem vzela en matcha latte v Boulevard cafe (kjer sem imela pred štirimi leti prvo samostojno fotgrafsko razstavo - če sedaj gledam nazaj, me je kar pošteno sram, kakšna skropucala sem postavila na ogled, ali jebiga!), v SUB-u pa sem seveda šla na suši.
Ko sem ga hotela pojesti zunaj na klopci, je šla mimo mene poznana punca. Tudi ona me je malo čudno pogledala, pa pogledala stran, pa spet pogledala proti meni in ... hudo, res je bila Ioana! Romunka, s katero sva skupaj obiskovali health and illness anthropology! Naključje pa tako. Prav lepo sva pokramljali in punca je sedaj v tretjem letniku medicine, dela pa v bolnici.
A s tem naključij še ni bilo konec. Najprej sem šla skozi Brock hall in ugotovila, da so v prizidek naselili t.i. Welcome house, kjer so bili celo edini delujoči zastonj računalniki na campusu. Potem sem hotela preveriti, kaj je novega v muzeju antropologije, ki so ga prenovljenega odprli prav pred mesecem dni. Ko sem tako spraševala punco za šalterjem, sem za seboj zaslišala glasove v dokaj poznanem jeziku - slovenščini. Obrnila sem se in videla gručico ljudi z MMC RTV napisi na jakni. "Slovenci, a ne?" sem se jim nasmehnila. Ko so se znebili začetnega presenečenja, smo malo pokramljali in dobila sem informacije o stanju duha na Whistlerju: bolj kot sneg je prisotno olimpijsko vzdušje, saj je zadnjih par dni scalo, snega pa res ni prav veliko. Še huje je na Cypressu (kot vem e od prej), kamor so sneg navozili od drugod. Ampak ker so imeli danes frej dan, so se zapeljali v Vancouver in odločili za obisk muzeja. Dobra poteza, ker je muzej res kul.
Šla sem v International House v poizvedbo, zakaj JAson ne dela veš pri njih, potem pa naokoli po campusu in mimo Fairview rezidence, mimo famozne 2724 enote, v BEanery na kofe (še vedno dajejo zraven zastonj čokoladne mandlje!), potem pa sem se dobila na loopu s Palomo. SKupaj sva odšli do Thunderbird stadiona in icali za press vstopnice, pa nama nekako ni uspelo. "Teje je priti sem not kot v Izrael!" je komentirala moja nova vedno zabavna idovska prijateljica.
Zvečer sem se najprej dobila s Paulom v Steamworks v Gastownu, potem pa s Tristanom, njegovim bratom Jeffom in Palomo na Granville islandu. Šli smo pogledat, kaj neki so pripravili Švicarji, ki so za svoj pavilijon zasedli znano restavracijo in lokal Bridges. Kakšno urico smo guncali afne s švicarskimi športniki in njihovimi feni in zaradi barvne usklajenosti je bilo teko ločiti, kdo je Švicar in kdo Kanadčan. Ampak ur je pa bil; čeprav mi res ni obiskovanja evropskih pavilijonov, ker, hm, sem pač doma v Evropi in ni tu nobene eksote, se domačini (=moji prijatelji) neizmerno zabavajo, ker je k njim prišel ves svet. Jaz pa z njimi.

---

Photos

UBC
Rose garden

Lunch
First sushi, then Ioana!