Advertisement
Published: September 21st 2007
Edit Blog Post
Happy
Jumpin jumpin at the English bay Ah. Spet en krasen dan. Sprva je sicer kazalo, da bo ostudno, kar se vremena tice, ampak konec dober, vse dobro.
Ob 12h sem se dobila s Paulom pred restavracijo Galin Galin na Broadway & Granville, ker pa je bila zaprta, smo se z Johnom in njegovo prijateljico Kate iz Anglije dobili v eni od kitajskih restavracij in the hood. Good replacement I must say! Nazrli smo se (spet) kitajskih dobrot, potem pa je Paul moral iti na delo, mi trije pa smo (z Johnovim avtom) zajadrali na Granville island. Malo smo lutali gor in dol, jaz sem prevzela vlogo vodicke (beri: entuziast na delu), sli smo skozi public market in tudi mimo farmers marketa, ki je tam vsak cetrtek, potem pa spet nazaj do avta in do Inukshuka v English Bayu. Najvecja fora je bila v tem, da sem Johna navigirala prav jaz in vse skupaj je izpadlo izjemno absurdno - John je vendar born&raised v Vancouvru! Res pa je, da ga zadnji dve leti in pol sploh ni bilo doma, ker je ucil v Londonu in potoval naokoli. But still!
Sli smo torej do Inukshuka in postajala sem cedalje bolj zafrustrirana, ker nisem vzela s seboj fotoaparata. Mislila sem
I am Eh
John, me and Kate - hugging the flag of British Columbia, Canada and UK namrec, da bom sla vmes domov, pa sem se pac ustela. Ugh. Prisel je se Ly s svojim fancy Lexus avtom (starsi so pac bogati) in zapeljali smo se v Stanley park. Najprej smo sli do totem poles in bili turisti, potem pa naokoli do prospect pointa, ki je tik nad Lions gate bridgeom, tako da je super razgled na North Vancouver (in grmade zvepla, haha). Super razgled pa je tudi na razdejanje, ki so ga povzrocile decembrske ujme. Nevemkoliko tisoc dreves je bilo unicenih, ampak okolis prospect pointa je - grozljiv. Kot bi nekdo dobesedno pobril razgibano pobocje parka na tistem koncu. Drevesa kar se lezijo naokoli, lepo vidni pa so tudi kupi ze zbranega izruvanega lesa. Srce parajoce.
Doma je torej obsedno stanje, kot lahko berem po internetu. Tukaj so imeli vrhunsko vremensko veselico lansko zimo. Ne vem sicer, kako izgleda v tem trenutku domaca pokrajina, ker se je pac zadeva zgodila v casu moje odsotnosti, vem pa, da je precej brutalno to, kar se je zgodilo Stanley parku. Najvecja ironija vsega skupaj je, da se je to pripetilo prav Kanadcanom, sploh Vancouvercanom, ki tako vneto skrbijo za svoje okolje (ce sklepamo, da so vremenska presenecenja plod clovekove
Through the gates
Lions gate bridge from Stanley park to Norvan nespametne okoljske objestnosti).
Sli smo spet do Johnovega avta, ki je bil parkiran pred Inukshukom, potem pa v downtown na Robson street. A wha? Zakaj rinemo tja? Nimam pojma! Sparkirali smo se nekje na Robsonu, spotoma sem vzela en watermelon Jugo Juice (mmmmm Jugoooo), potem pa smo sli v Lululemon stacuno, pa v La Senzo, ipd. Window shopping in progress, of course.
Vreme se je cedalje bolj lepsalo. Kmalu smo se razsli, ker sem jo jaz popihala domov, saj me je ob 20h pobral Anthony. Ker sem bila ravno na Granville, sem zavila se v Salad Loop po vecerjo in nekaj citrusov za Laurel, ki boleha za prehladom, potem pa na 17ko in na Broadwayu na 99-ko. Ko sem prisla na UBC, je ze popolnoma sijalo zahajajoce sonce.
I love this place. One more day of love, then.
Advertisement
Tot: 0.366s; Tpl: 0.011s; cc: 16; qc: 89; dbt: 0.1526s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.2mb