Filozofska terasa

---

Rana ura, zlata ura - scena podobna kot doma: nekako sem pozabila dovolj zagrniti zaveso, zato me je sonce prijazno zbudilo že ob zelo neprijazni uri. Agghhh. No ja, dobra stran tega krutega neprostovoljnega bujenja je, da se 1) lepo sklada z mojim običajnim bioritmom in 2) da sem šla lahko neobremenjeno tekat po bližnji okolici. (Prej sem seveda požrla kos kruha, ki sem ga ukradla pri večerji.)
Kakšen kič. Tekla sem mimo travnikov oz. pašnikov oz. ograd, v katerih so spokojno čakali (na kaj le?) konji, včasih tudi krave. Videla sem mandije, kako so ob zaznavi moje sopihajoče prisotnosti pobrisali v hosto (mimogrede, kakšen je že evolucijski smisel njihovih izdajalsko belih repov?). Potem sem zavila še malo proti vasici in naredila en krog po lokalnem fuzbalplacu. Eno gospo sem pobarala, ali imajo tržnico. Še malo, pa bom kot lokalka.
V Jugendakademie se je nadaljeval program. Za zajtrk sem po moje svoje omizje globoko razočarala, ker nisem ne veganka ne vegetarijanka. Potem pa se je dogajalo vse živo in zbrala sem nekaj svojih misli ...

V primerjavi z delavnico lani v škotskem Comrieju je tu veliko več govorjenja in (pre)malo dejanskih akcij. Se pravi: v Comrieju so nam fizično plastično predstavili, kaj vse so postorili za zmanjševanje emisij, tu pa večinoma ponavljamo že znana dejstva. Saj ne, da je s tem kaj narobe - nasprotno, takšen trening možganov sede sto na uro, ker se sicer nimam možnosti pogovarjati o teh temah - ampak lahko bi dodali še kaj. Fanatično nasprotovanje nuklearkam brez realnih možnosti alternativ just doesn't do it for me.
Vsi so proti sistemu, proti kapitalizmu, proti materialistični družbi. Ampak gre za isti sistem (financiranje s strani Evropske unije), ki jih napaja, jim daje možnost preživetja. Protislovno?
Kako bi sicer prišli sem, šli v trgovino, imeli laptope in mobilce, če bi dejansko zaje*ali sistem? Stvari niso tako črno-bele, za moje pojme. Vse je namreč trgovina, brez tega ne gre, vprašanje je le, kakšna ta je: prijazna ali izkoriščevalska. Ampak ali je prijazna sploh mogoča? V preteklosti smo izkoriščali delovno silo in človekove pravice, s čimer sedaj ponekod še vedno nadaljujemo, le da sedaj v prvi vrsti izkoriščamo naravo (fosilna goriva ipd.). Ampak - kakšen sistem je za človeštvo sploh možen? Ali se sploh znamo iti pravično trgovino na globalnem nivoju? Smo jo sploh že kdaj izkusili?
Nekateri imajo res zanimive ideje, npr. ogčljični "kredit" na osebo na leto. Ampak kakšno povezavo z realnostjo ima operiranje s temi abstraktnimi pojmi? Kako naj to premakne običajnega človeka (Zahoda), da začne pri sebi in spremeni svoje obnašanje - radikalno, kot vsi tu zahtevajo? Dokler so stvari dovoljene in legitimne IN legalne, bo to težko (denimo neuporaba avtomobila, nekupovanje vedno novih mobitelov in laptopov, itd.), pa če se še tako priklepajo na nuklearke in podobno.
Vsi so bolj ali manj študentje, torej ne-delavci. Ne vedo iz prve roke, kako svet deluje oz. kako se vrti in kaj ga poganja (spet, trgovina oz. ekonomija). Kdo jim torej daje denar za njihovo delovanje? Kdo jim nudi priložnosti?

Po kosilo sem se sprehodila malo čez vas. Resno, bajte tukaj so spedenane v nulo, pred njimi pa seveda ležijo same nobl bencinsko-dizelske mašine, sicer bolj z Bavarskega. Naletela sem na nasade ribezov in češenj, pa familjarno nedeljsko vrtno zabavo, nad vrati so zgledno bili zapisani katoliški sledovi (20+BMG+11) ... vmes pa razgled na industrijske dimnike v daljavi, bruhajoč vodno paro. Idila.

Nato nam je Susie odpredavala o zanimivem pojmu, imenovanem Climate Justice. Zadeva je sila zanimiva, ker je precej medlo definirati že pravičnost, kaj šele podnebno pravičnost. Vmes smo o zadevah in različnih vidikih tega pojma - evropskem, historičnem, socialnem, sistemskem in mladinskem - razpravljali tudi v skupinah, tudi na eni izmed številnih teras tod okoli (once you go terasa, you never go back), skratka, pestro in dinamično dogajanje.
To so težke debate, zadeve nikakor niso enostavne in ne moremo jih reševati pavšalno. Podnebna situacija trenutno zahteva sodelovanje vseh strok in sektorjev, mi pa smo žal totalni neprofesionalci, samo okoljski entuziasti. Ne moremo rešiti sveta v enem popoldnevu ali enem tednu, to je vsem jasno. Ampak, kot smo rekli, tudi to, da se zavedamo stanja, je del rešitve. Baje.

Po večerji (veganska pizza, mmm) je eden od udeležencev predstavil, kaj počne v svoji organizaciji Friends of the Europe Germany. Naštel je nekaj potencialnih ukrepov za zmanjševanje emisij, ki sumljivo smrdijo po socializmu (višje davke za bogate ipd.), moram pa priznati trud za inovativnost. Ni kaj, tu se marsikaj naučim in razmišljam o stvareh, o katerih prej nisem oz. ne bi. Se pa ne strinjam z vsemi. Še dobro, da sem edina Slovenka, tako da je tale zapis varen pred ostalimi. 😊 (Razen če poznajo google translate ... )

In pa da ne bo pomote: imam se super! Zdaj pa pivo. Baje je bio.

---