Vietnam - Ninhn Binh in Hoi An in jaz ze skoraj en mesec brez cokolade

---

Juhu in novo leto je tu!

Ninhn Binh- simpaticno mini mestece na severu, z eno samo ogromno dvopasovnico, bolj vasi podobno. Tukaj sva si prvic sposodila skuterja in odpeljala brez vecje muke, samo z dolitim bencinom do reke, kjer te z ladjico na dvo-cloveski pogon popeljejo po reki pogledati se ene apnencaste hribe, jame skozi njih in lepa rizeva polja.

No.. ko se vsidras na ladjico pa se zacne zabavna gledaliscna predstava/komedija po vnaprej dolocenem scenariju, ki je natancno opisan v LP-ju; coln vsebuje enega veslaca in eno staro zenicko, ki se muci z enim veslom. Najina zenicka je celo pot samo govorila kot navita, ubogi veslac pa je spregovoril le besedo ali dve vsake pol ure. Kot sva ze navajena vseh azijskih stosov, je vcasih najboljsa obramba, da ne razumes niti besede anglesko, pa tudi francoz oz. nemec nisi (ali bognedaj rus, imajo prevec denarja). Po uri veslanja priplujes do prve postojanke - colnov, ki te napadejo iz vseh strani, da kupis pijaco. In ker je seveda noces, te potem poskusajo prisiliti s tem, da jo kupis zenicki, ker baje zgleda popolnoma izcrpana. Te stare zenicke pa potem vodo nazaj prodajajo po polovicni ceni, ki jo placa turist. No, ker s tem ni bilo uspeha se izkaze zakaj je ta zenicka sploh zraven v colnu. Hitro privlece iz torbe cel kup stvari in ti jo na vsak nacin poskusa prodati... se vedno nisva nicesar razumela, saj ne znava anglesko. In ker to ni dovolj, ti tik pred koncem zacnejo teziti se z napitnino. Ampak anglescine se ne da hitro nauciti, a ne?, sploh pa tudi ce jo znas ne razumes kaj pomeni beseda "triper, tipa, tipa" (njeno polomljeno za tip/napitnina) in gospa je kaj hitro obupala. Preden pa ji je uspelo se pokazati kaj bi ona rada, sva ze skocila iz colna in usla do motorjev. btw.. tukaj ti motor pridno cuvajo pod streho in ti za to zaracunajo par 10 sit, brez tega ni prevec pametno puscati motorja ali kolesa samega.

Pri ogledu je smola le to, da je trenutno riz velik par centimetrov in ga zato ni kaj veliko na spregled. To je za njih prva letina (v letu 2007 - he), ki se meri sele po monsunu in ne po zacetku leta, kot je to v navadi drugje. Tako, da prineseva domov kaksno kartico na kateri je riz ze v zagonu. Na S Vietnama imajo le dve letini, medtem ko se na jugu vazijo s tremi letinami - tudi tukaj se ne marajo med severom in jugom kajpak. Ves ta riz pa lahko primerjas z oblacenjem in prodajo oblacil, saj so na severu obleceni bolj evropejsko (kavbojke, majcice...), ker jih najbrz zebe, na jugu pa hodijo v pizamah, raznoraznih od svilenih do takih otroskih z kuzki in mucami, no vsaj z zelo pisanimi vzorci. Severnjaki se, uzaljeni zaradi riza, imajo tudi za bolj svetovljanske in izobrazene kot baje bolj zamegljeni juznjaki, dobri sosedi ni kaj.

Vozila pa sva se tudi po neturisticnih cestah in zadaj za hribi, v idilicnih dolinicah med hribcki in rizevim poljem sva naletela na hud gradbeni podvig in popolno unicevanje narave na racun neke 4 pasovne betonske ceste zaradi katere so minirali cele hribe - komunisticni napredek, podobno kot v stari jugi. Drugace pa mestece slovi po tem, da so na voljo mesne skusnjave izdelane iz kozlickov, kar pa nama ni bilo najbolj vsec, bolj podobno kaki stari govedini.. zeh.. ce je to sploh bil kozlicek hehe. Sva jih pa videla kako se potikajo po poljih in bljiznjih hribih.

Zvecer sva jo mahnila v Hoi An,se vsidrala v srckan hotel z balkonom. Mesto bi bilo prav srckano, ce ne bi bilo motorjev (spet)! Stari del mesta lezi ob reki, ki vsako leto poplavi, in sicer tako, da so nekatere hise skoraj pod vodo. Temu primeren je vonj in izgled his, ki jih le redki obnavaljajo. Glavna atrakcija mesta bi morale biti sivalnice, ki ti lahko sesijejo vsako obleko (lahko tudi kopijo, ce jo prineses s seboj). Ta car malo izgine, ker jih je preko 500, ki te bombandirajo na vsakem koraku in si jih nato ze tako navelican, da si ne das sesiti nic. Po meri ti lahko naredio tudi cevlje, le podplati so sumljive narave, ki v nasem dezju ne bi zdrzali niti tedna.V najinem srckanem hotelcku pa naju je ponoci presenetilo neprevec prijetno presenecenje. V vrecki nekaj zasumi, pod ruzakom poci, v piskotih zaskrblja in ven pogleda scurek. Lep, velik, rdeckast, z zelo dolgimi trepalnicami, ki me je prav sumljivo gledal,ces kaj ga motim, medtem ko zre moj piskot. Noc sva seveda dokoncala v drugi sobi in se naslednji dan prestavila v drug hotel.

Odlocila sva se potegniti se en dan, da ne bi potovala na bozicni vecer. Tako sva spoznala se dva simpaticna slovencka (Zivjo Deborah in Roki!!!), s katerima sva prezivela (in se tremi irci) zabavno bozicno vecerjo (hvala!).

Naslednji dan sva si ogledala se eno znamenitost v obliki rusevin, My Son, kjer imajo zanimive kipce. Sestavljeni so iz dveh delov lingule in yonni-ja. Prvi je okrogle oblike, drugi pa podolgovate, zdruzena naj bi castili za plodnost in podbne pohujslivosti. Tako si lazje predstavljate, kaj naji bi pomenila tista podolgovata rec :-)

---