Daan na dan ...

---

Tole bi se clovek hitro navadil, tako kul je tukaj.
Kot vceraj sem sla tudi danes na frustk cez cesto, tokrat na dve palacinki in isti caj, oboje me je prislo 50 dolarjev. Nato pa hop na bus do city halla in na MRT do postaje Zongxiao Xinsheng. Moram poudariti, da je povsod po Taipeju vse totalno hudo oznaceno, tako da se prakticno ne mores zgubiti. Na vsaki postaji so zemljevidi, kje si in kaj je v okolici. Res imenitno, res.
Naj tu omenim se to, da so vsi javni WC-ji, najsi na nobel placih ali v zanikrnih ulicah (ja, tudi te so in tudi tja grem), zelo cisti in spedenani. Nimam pojma, kako jim to ratuje, ampak je pa dejstvo. Svaka cast.
Na poti do CKS memorial halla (spomenik nekdanjemu predsedniku, baje precej kontroverzna zadevscina) sem naletela na nek poceni frizeraj, in ker je bila moja lasna situacija ze res nevzdrzna, sem sedla pred frizerko z baje 20-letnimi izkusnjami in si nekoliko skrajsala svoje naglavno okrasje. Zadeva me je stala 10 minut in 100 dolarjev. Spica!
Na kriziscu cest Xinji (ki je ena od bolj glavnih, se mi zdi) in Xingsheng sem naletela na nek super market in si privoscila kar cel ananas za 80 dolarjev. Bil je dober, ampak moram reci, da tako dobrega, kot je bil leta 2008 v Ugandi, v Aziji se nisem jedla. Jebiga, vsega pa tudi ne morejo imeti!
Sproti sem nasla nek Hotel 76 in ugotovila, da imajo frej racunalnik. Izkoristila sem priliko. Stos v Tajpeju je namrec to, da je po moje najbolj wifi omrezeno mesto na svetu, ker ga najdes povsod (po moje se na tistih prej omenjenih zakotnih javnih wcjih), ampak javnih cyber kaficev, kot sem jih vajena povsod drugje po JV Aziji, pa ni in ni, pa ce se vrzem na trepalnice. Jako zanimivo. Ocitno so tu najhujsi ne-komunisti, da je internet povsem zasebna last ...
Kakor koli ze, sledil je ogled CKS memoriala. Zanimiva impozantna megalomanska zadeva, na vrh do kipa tega mozaka vodi 89 stopnic, kolikor je bil star, preden je umrl. Ampak bolj kot sam kip sta atrakcija pred njim strumno nepremicno stojeca vojaka. Imela sem cast, da so se ravno hkrati z mano tja nagnetli japonski turisti in se veselo slikarili pred njim z obveznim peace znakom. Tudi njih ljubim, kakopak.
Obrnila sem se nazaj po Xinji road in si sproti privoscila dva bak paua (kdo ve, kako se tem kruhkom rece lokalno, jaz poznam samo malezijski kitajski izraz), potem pa nakljucno zavila desno s te ceste na lustno izgledajoc okolis. Imela sem prav, ker sem uletila ravno sredi obmocja Yongkang ulice - totalno newyorski Greenwhich scena! Butikec pri butikcu, vse od visoke mode do modnih dodatkov za pasjeljubce, pa seveda sto in ena prodajalna fancy cajev (zato sem seveda morala spiti enega zelenega z limono za 25 dolarjev), pa street food kioski, ostali kafici, restavracije ... skratka, rajsko.
Nazaj na Xinyi road do parka Daan, ki je res lep in kao THE mestni park. Malce sem se sprehodila skozenj in tudi (bosa) po kamenckih za refleksologijo, potem pa skocila na hitro pogledat Taipei Public Library cez cesto. Potem pa vzdolz se ene glavnih ulic do Far Eastern plaza, kjer sem se dobila s se eno CSerko Luyo. Dela namrec prav v tej stavbi v logisticni firmi (ladjevje) in sva sli na kavo oz. nai cha cafe latte v Starbucks. Imenitno - tako kava kot pogovor.
Nato spet sprehod nazaj do nablizje postaje MRT do City Halla (in se guzvala s pomoje se enimi tremi milijoni ostalih potnikov), pa spet na bus do Jolyn, kjer sem samo spakirala nahrbtnik in ponovila postopek - odpravila sem se namrec povsem na sever takozvanega New Taipei okrozja, ki je postaja oz. obmocje Danshui (oz. Tamsui, kot tudi pise na MRT). Po kaksnih 45 minutah voznje s hitro zeleznico sem se srecala z Nathanom, Americanom, ki tu poucuje anglescino. Sla sva do njegovega stanovanja, on z biciklom, jaz z minibusom, potem pa peske do ene izmed ulic v blizini na vecerjo. Nisva imela pojma, kaj bi narocila, ker je bilo vse tako izjemno dobro, zato sva kar nekaj lokalcev povprasala, kaj je dobro, in s skupnimi mocmi smo nekako prisli do menija: a la mongolska govedina, ena zelenjavica in druga zelenjavica, pivo in zeleni caj v flaski oblike Jaegermeistra + free refill skodelice riza. Odlicno. Vse skupaj sva poparckala se s super pogovori o razlogih za obisk/selitev na Tajvan, drugimi prijetnimi storijami in - odlocitvijo, da se mu jutri pridruzim na hikingu & plezanju (Nate je namrec outdoor sports guru) v Longdongu na severovzhodu Tajvana, kjer bomo prespali v jami. Super!
Zaenkrat je tale Tajvan res imeniten in totalno priporocam. Nadejam se nadaljevanj v podobni smeri.

---