Hot (spring) in the city

---

Zajtrk je bil kar ze brunch, in sicer pri drugem kaficu za vogalom, tokrat luo bo kao z jajcem in tistim njihovim super cajem.
Potem pa v Beitou! Gre za postajo nedalec stran in zelo znano lokacijo toplic oz. hot springs! tajvan je namrec nabasan s temi hot springi, in ce kdo, potem sem jaz veliki ljubitelj teh zadevscin, tudi v soncnem vremenu in kaksnih plus 25 stopinjah.
Ampak najprej besedica o busih tu. Placas ob vstopu ali izstopu, vozniki pa se pogosto zahvalijo potnikom ob izstopu in oni njemu. Noro, kaj takega sem do sedaj dozivela le v Vancouvru.
Mimogrede, do sedaj lahko recem, da me Tajpej spominja malce na Singapur. MRT je fascinantno ucinkovit, same stacune in soping povsod, hrana je odlicna, arhitektura je moderna, blazno je cisto ... ampak nekako ima vec duse, ki je Singapur zame vsekakor nima. Vec je zelenja, vec je obrazov, ni vse tako sterilno in predvsem imajo ulicne prodajalne raznih prigrizkov.
Kakor koli se, sla sem do posstaje Beitou in zamenjala vlak do Xinbeitou, ki vodi do tistih toplih bazenckov. Sprehodila sem se skozi parkec in se cudila, zakaj nic ne vonjam. Namrec, ze ko se z MRT ponoci peljes mimo Beitouja, srmdi po zveplu sto na uro. Zdaj pa nic. Ampak potocki so bili vsi beli, tako da sem bila gotovo na pravem mestu.
Vse naokoli so posejani hoteli, resorti in inni, ki imajo svoja kopalisca, ampak jaz, ker sem poceni, sem hotela tistega javnega, ki je skoraj zastonj. Ko sem ga koncno nasla, sem le zaruzila not in nihce me ni nic vprasal po vstopnini. Toliko bolje. Preoblekla sem se v kopalke in se butnila v prvi bazencek in ugotovila, da je sumljivo malo folka naokoli, se malo prej pa jih je bilo kar precej. Nisem se prevec vznemirjala in se odpravila dalje, dokler ni zacel nek Kitajec mahati z rokami in mi dopovedovati, da - ocitno - pocnem nekaj narobe. Zbegano sem pgoledovala naokoli in se nasla se z eno gospo, ki mi je nekako (gestikualcija pa to) "prevedla", da moram iti zdaj ven in priti nazaj cez 10 minut. Hm. Nisem popolnoma skapirala, sem pa dojela, da se moram pobrati, zato sem se. Sla sem nazaj do kabin in naletela na grupo Singapurk, ki so mi koncno pojasnile enigmo: med 13. in 13.30 uro so toplice zaprte, ura pa je bila 13.20, tako da sem motila njihov urnik. Ah, tako. V redu. No, vsaj namocila sem se. Sla sem skozi izhod in naletela na ze cakajoco skupino novih entuziastov, in ker mi vest ni dala, da ne bi placala, sem placala 40 dolarjev in dobila vstopnico. Kar pomeni, da imam ponoven vstop. Juhu.
Sla sem navkreber, kajti vasica se vzpenja v hrib, in se razgledovala naokoli. Ce bi sla se dalje, bi prisla v Yangminshan nacionalni park, ampak na takole vroc dan se mi res ni dalo, zato sem se pocasi obrnila nazaj. In totalno zabluzila, saj sem prisla v Beitou. Vmes sem se sprehodila skozi nek kulski market in kupila kuhano koruzo za 20 dolarjev (in dobila dve - eno kao ekstra), pa seveda se kaksen caj ali tri, nato pa nazaj na MRT.
Izstopila sem na postaji Zhishan, ker sem se hotela sprehoditi do reke, da bi si sposodila bicikel, kot mi je svetovala Jolyn. Hodila sem in hodila, pot me je vodila skozi parkce, urbane fitnese, mimo kolesarjev, ki jih je tukaj precej ... In nic od izposojevalnice koles. Koncno sem le nasla nekaj podobnega in vprasala, kaj ej zdaj s tem. In so mi povedali, da je izposoja baje le ob vikendih. Eh. Jebiga.
Ker sem bila ravno v blizini, sem sla cez most na drugo stran, v predel Shilin, kjer je famozni night market. Ura se je pocasi blizala primerni, zato sem nadaljevala v tisti smeri. Tudi na poti tja sem spila par cajev (dobra alternativa precej zanic kavi tukaj) in koncno nasla eno knjigarno z rabljenimi angleskimi knjigami, tako da sem si nabrala potovalno ctivo. Najti angleske knjige je namrec tu kar tezko.
Night market! Super scena, spet neskoncno ulic z neskoncnim stevilom prodajaln in prodajane robe ... ni mi jasno, kje vse to proizvedejo in kdo vse to kupuje, ko pa je vsak stant prakticno enak?! Ampak ocitno jim uspeva ...
Sla sem na MRT Jiantan, kjer je bilo milijon folka, ampak presenetljivo, skoraj nobenega belca, niti na marketu ne, pa ceprav je tole super turisticna zadeva. In se nekaj o zenskah tu: blazen biznis so umetni nohti in umetne trepalnice. Zgledajo pa lepe, ni kaj.
Tega o tipih zal ne bi mogla reci. kaj neki je s frfruji? Skorajda vsi imajo enake frizure s frfruji in zdi se mi, da jim ne pase najbolj ... ampak ok, o okusih se ne razpravlja.
Sla sem do psotaje Zgongxiao Xinsheng na hitro, da preverim se ta predel, kakor mi je svetovala Jolyn, potem pa do postaje Yongchun, kjer me je pobral Ellison. Ellison je super prijazen lokalec, ki je s skoraj zeno Belle ze bil v Sloveniji in je nasploh fenomenalno gostoljuben in smo se do sedaj stalno klicarili, ce je vse ok in podobno. Parkirala sva nedalec stran in sla do hise Bellinih starsev, kjer zdaj oba zivita, saj je blizu njegovi sluzbi, sicer je on doma z zahoda, blizu letalisca. V stanovanju sem spoznala se Belle in ne bi mogla biti bolj ljubka! Res! Pa se z vecerjo sta me pricakala, vse tako lepo aranzirano in zlozeno, da so bile moje oci se bolj lacne: zelenjavice, riz, piscanec, za konec pa se juha (ker tu jo jedo na koncu) ... res noro. Imeli smo se lepo, fino smo se pogovarjali tudi o politicni sceni Tajvan - Kitajska, potem pa smo sli vsi skupaj se do City Halla (ki je v blizini) na baje najboljsi bubble tea tod naokoli. Pomahali smo si v slovo, jaz pa hop na MRT do Danshuia, kjer sem se na tamkajsnjem night marketu dobila z Nateom, njegovim prijateljem Paulom (iz JAR) in Joyce (lokalka).

---