Advertisement
Published: February 18th 2009
Edit Blog Post
Busy butterfly
Munching and nibbling Ko sva se zjutraj odpravili novih dogodivscinam naproti, naju je presenetilo vreme: sploh ni bilo soparno. Kaj takega?
Sli sva na hitro v Sultan mosejo, ki je pac v sosednji bajti, in si jo ogledali v spremstvu ene muslimanske vodicke, sicer Japonke, porocene s Singapurcem. Razlozila nama je kar veliko zadev v zvezi z mosejo, muslimani tukaj in mosejami po Singapurju, potem pa sva sli dalje - najprej na market na zajtrk st. 2, potem pa spet v zivalski vrt.
Sprehajali sva se po vrtu in si ogledovali bolj ali manj znane zivalske vrste. O t.i. klimatskih azilih, katerih se je sredi tega tropskega podnebja z najvecjim veseljem spominjal moj fotr, ni bilo ne duha ne sluha. Ampak kot receno, na sreco ni bilo niti toliko vroce. Highlights triurnega obiska so bili prosto gibajoci se orangutani, za Polono komodo dragon, za obe tropical garden (kjer sem koncno ugotovila, katero drevo je papaja), nek pokrit vrt z metulji in specimi netopirji (tem pa ocitno tu res ne morem ubezati), sloni, beli tiger ... potem se pa pocasi ze konca. Zivalski vrt kot zivalski vrt, v bistvu nic posebnega in bi ga lahko po mojem tudi preskocili, ampak vseeno je bilo lepo. Sicer
Zzzzzzzzzz
Bat naptime pa imam pri teh zivalskih vrtovih vedno pomisleke: po eni strani je to edina priloznost, da se iz oci v oci seznanimo z drugimi bitji po svetu, po drugi strani pa jih strpamo v neko utesnjeno nenaravno okolje samo v razstavne prostore. Bom to dilemo na tem mestu zakljucila.
Nazaj spet ista procedura, bus + MRT, potem pa na najin market na malce pozno kosilo (ura je bila ze stiri popoldne). Jedli sva vsaka za $2,50, kar je totalno poceni za te razmere (za domace pa sploh - ampak za npr. laoske pa niti slucajno!).
Po kratkem obisku v hostlu sva se odpravili na vecerjo h couchsurferki Elnie, in to z busom. Peljali sva se kar nekaj casa, ker sva vzeli st. 32, ki gre malo okol riti uvarzat, ampak prispeli sva skorajda tocno, torej ob sedmih. Povabljeni sva bili na vecerjo, ki jo bosta kuhala dva bolgarska couchsurferja, in izkazalo se je, da sta fant in punca prav zabaven - in prirocen! - tandem. Elnie pa tudi! Imeli smo se fenomenalno in tudi jedli smo temu primerno: edino bolgarsko vegetarijansko jed, ki sta se jo Bolgara spomnila (pravi obrok se pri njih zacne sele, ko je na mizi meso),
Kitty kitty
White tiger in sicer jajca, skuhana v ponvi v vodi in olju (!), posuta s papriko, cez pa jogurt s cesnom (nekateri smo se tej zacimbi/zelenjavi izognili), za zraven pa, itak, solata s feta sirom. Poplaknili smo z belim avstralskim vinom ali pa gintonicom (Anki, bila si z nami v mislih) in vse skupaj zabelili z razsirjanjem kulturnih obzorij - Bolgara sta naju npr. naucila najboljso srbsko kletvico, ki je zaradi kulturne obcutljivosti morda ne bi bilo pametno tu zapisati (je pa nekaj v zvezi z mrtvo sestro in maminim grobom - go figure!). Skratka, ponovno se je couchsurfing izkazal za nekaj najbolj fenomenalnega na tem svetu!
Nazaj sva se peljali z 12-ko, z doubledeckerjem, in vecer se ne bi mogel koncati bolj bizarno. Mislim, da je bilo najino bivanje v temle mestu drzavi kar korektno in pestro. Jutri pa: destinacija Bali.
Advertisement
Tot: 0.083s; Tpl: 0.011s; cc: 12; qc: 28; dbt: 0.0514s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.1mb