Advertisement
Published: October 13th 2009
Edit Blog Post
Perhentian island
Hello there, seaside Kevin Costner plese z volkovi. Jaz plavam z zelvami. No, vsaj enkrat sem.
Sla sem na zajtrk za pregresnih 7,5r: roti chanai za 5r in teh tarik ais za 2,5. Filip se je hvalabogu skidal, tako da sem lahko uredila vse za snorklanje pri sosednjem guesthouse po imenu Lemongrass. Sedela sem tam v kaficu in nisem zelela fotkati in se izpostavljati, ker menda na otoku kradejo ko srake, na vpisnem listu za snorklanje pa so bili vsi moji podatki, vjucno s stevilko bungalova. Ne paranoja, ampak previdnost.
V tistem trenutku nisem imela prav nobene zelje raziskovati otoka, ker se nisem pocutila zazelene. OK Iva, ustavi konje, sem na precudovitem, sanjskem, rajskem otoku, a trpim? Nekaj mora biti res hudo narobe z mano.
Ob 11.45 smo lagano odrinili barcici naproti, pobrali smo se druge snorklarje po otoku in sli do 1. postaje: svetilnik v Coral Bayu. Potunkali smo se v smaragdno vodo in opazovali kolonije progastih, enobarvnih, ploscatih, napihnjenih, podolgovatih in zasiljenih, mehurckastih in napihnjenih in kar je se takih pridevnikov rib in seveda korale, korale, korale. Nekatei so videli celo lignje oz. sipe.
Naslednji punkt je bil sharks' bay, kjer smo lutali za nenevarnimi ("vegetarian") morskimi psi. Videla sem dva, nekateri
Long beach bay
Just a regular South China sea island pet. Tretji pitstop pa je bil zame highlight: Turtle point. Ko smo na obmocju med obema otokoma uzrli zelvo velikanko, smo se vsi zapodili proti njej, diskretno kot se le da. In plavali z njo, ko je zajela zrak na povrsju in potem nekaj zobala po nekaj metrov globokih tleh. Noro. Bila sem tako osupla in prevzeta, ko je vzporedno z mano plaval ta zivi fosil, da se nisem niti stegnila proti njej, ceprav bi se komot lahko.
Cetrta postaja je bilo kosilo v vasi, ampak spet ista scena: zahodnjaski meniji z zahodnjaskimi cenami. Jedla sem kuey teow nudlne (ti se prdejo na vrsto v Pnnagu, yeah!) in jus nanas (jp, nanas = ananas), potem pa dalje: naprej Sea Garden, kjer smo skozi maske buljili v velikanske ribe po imenu napoleon, potem pa se cofotanje po rajski plazi v nekm zalivcku na besarju po imenu, hm, Romatic beach. In potem smo se okoli 4. ure popoldne vrnili nazaj na nas ne tako precudovit kecil island. S Petrom sva se zdilala, da se vseli v moj bungalov za nocoj, ker jutri oba odhajava, tako da je prislo vsakega samo 10r. Nice!
Potem smo sli na kofe za sto let, in ko smo se ravno hoteli odpraviti na vcerjo spet na drugo stran otoka, je zacelo scati sto na uro. In se bliskati. Priszem, v zivljenju nisem dozivela tako mocnih strel, prav oslepile so nas in nam svetile pot, ko smo se (ko je ze nehalo lit) odpravili na drugo stran. V Kota Bharu scijevsak dan okoli 5. ure popoldne, preden pride do sem, je ura sedem zvecer.
Tam pa podobna scena kot vceraj, le da v manjsi in spremenjeni zasedbi. Presenecena sem bila, ko sem tam uzrla Filipa, ki je zjutraj kao bil na poti s "tega hudicevega otoka", a si je ocitno premislil in ostal. Odkrito povedano - sto god.
Noc ni prinesla nobenih presenecenj in tudi drugi gost se je izkazal kot nesmrcac.
Advertisement
Tot: 0.439s; Tpl: 0.012s; cc: 16; qc: 85; dbt: 0.1284s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.2mb
Polona
non-member comment
Zelve!
Ej, ne morem verjet! Zelve!!! Uresnicujes si moje zelje, hahaha =)))) Lucky lucky