Green Tea with Yee Tea

---

Zajtrk je bil trodelen: najprej dragonfruit od vceraj, potem pitstop pri mamak (jaz najprej roti chanai, ker roti pisang kao no have, potem pa z Edom se tose in cez ginger teh tarik), na koncu pa se kokos pri sosedih. Matr, v taki situaciji bi imela vedno dobre sosedske odnose.
Ko sem imela vse spakirano in je bil Ed nared za sluzbo (danes grejo gledat lokacijo za snemanje, t.i. reccee), me je zategnil do postaje KTM. Bye bye Ed, bye bye Kepong, sem jokcala! "Heh, you'll be back," me/se je tolazil Ed. Ves, da bom.
Sla sem do KL Sentral (1,30r), tam do info pulta KTM, da poiscem mozne vlake do Kota Bharu. Odlocena sem bila, da ne grem na ekspresni nocni vlak, ker hocem videti cim vec tiste cuvene jungle railway. Ampak ta je baje ze dosti opustela, tako da sem se lotila kombinatorike z mesti Gemas, Jerantut, Kuala Lipis in Gua Musang. Hmmm. Okej, casa je se dovolj, da nastudiram pravo pot, zato sem se poslovila in podala na Rapid KL do Pasar Seni, od tam pa peske do Puduraya bus postaje. Tam pa spet znana scena, prestopanje od enega do drugega salterja na lovu za najbolj ugodno ceno do Melake - yeah, za tujce ta niti slucajno ni fiksna. Upala sem na 10r, ampak je bila najnizja 12 (najvisja pa 13 - jaka muda), tako da sem se vdala eni pokriti teti in sla na bus. Obozujem Pudurayo, saj busi nenehno grejo in prihajajo, fiksnega urnika pa sploh ni.
Sli smo ob 12.15 in bili malo pred drugo ze v Melaka Sentral. Spotoma sem pobrala dve rezini tempeha za 1,20r in hop na bus st. 17 do centra mesta, ki je baje oddaljeno 6km. Ocitno tudi v Maleziji nadaljujejo s tradicijo postaj izven centra, da lahko potem zaracunajo se za bus/rikso/songthaew/whatever. Podjetni, ni kaj.
Takoj ob izstopu v tem starodavnem mestu pod Unescovo zascito sem nasla cajnico gospoda Yee Tea, kot se klice. Bullzeye! Odlozila sem svoj veliki nahrbtnik in se zasedela za debelo uro. Stari je zacel natakati baje najbolj cislan caj v svoji prodajalnici, nek hud zeleni caj iz Tajvana (s katerim je blazno povezan, med drugim tudi zaradi neke krovne prostovoljske organizacije oz. fundacije, v kateri je zelo aktiven), in pogovarjala sva se vse zivo. Vmes je pri sosedih narocil lakso za 3r in bila je naravnost fenomenalna, ribja osnova s kokosovim mlekom in nudlni je totalna zmaga. Povedal mi je vse o Melaki, kako lahko stanujem v njegovi CS hisi 40minut hoje izven centra - ampak zvecer me bo zategnil tja z avtom, ker on spi pac v cajnici, takoj ko konca z vecernim prostovoljstvom - kjer sta ze dva CS-erja, par iz Poljske (why am I not surprised?). In ker je model pac cajni mojster, sem se za jutri prijavila k njemu na dveurni tecaj caja za 50r oz. 10 evrov. Cestitka!!!!!!!!!!!
Po skorajsnjem overdozeu navdusenja sem se enostavno morala skidati, ce ne bi mu po moje se skocila v objem in mu se fizicno razlozila svojo vnemo do cajev. Pot pod noge, odpeketala sem naokoli po tem portugalsko-nizozemsko-angleskem mestecu na obali. Sprehod ob reki (ki vodi do morja) je bil zanimiv, vsega mas, miks arhitekture in kolonialnih ostankov je kar pester. Edino, kar me je presenetilo, je bilo blazno malo turistov (ce ne stejemo Japancev). A smo mogoce v low season? Ker Melaka naj bi bila THE turisticna destinacija, poleg KL-a. Tudi vozniki riks so bili dokaj brezdelni (ali pa se jim ni dalo ukvarjati z Japanci), se meni niso prav hudo tezili za razvazanje.
Uletila sem v Newton Culture Food Village aka obicen food court in zavila v non-halal section na en kopi ais (uganete, kako se po malezijsko rece sladoled? aiskrim ... ). Potem pa spet naokoli: v en hud soping center Mahkota Parade na bankomat (scena je ista kot v KL), potem pa zares turizem. Najprej mimo Proclamation of independence memorial, pa skozi Porta de Santiago (A'Famosa) na vrh hriba do st. Paul's church (kjer ni vec cerkve, ampak samo zid okoli nje - in horde Japancev), pa mimo nizozemskega pokopalisca in celega kupa muzejev, pa memorial park - pa take fore. Vse skupaj lustno, ampak nic kaj hudo posebnega. Najbrz me je pri vsem skupaj motilo to, da gre za ostanke kolonizatorska, ki so zdaj hudo spedenani in glavna turisticna atrakcija. Ok, vse lepo in prav, ampak do teh zavojevalcev imam malo mesane obcutke. Zakaj se v bistvu Malezijci "klanjajo" svojim nekdanjim lastnikom, ki so jim marsikaj vzeli, veliko vsilili in prakticno nic prinesli? Ne vem ... Ze v Indokini so sledi kolonizatorstva bolj klavrne kot ne (halo, 5-kilometrska zeleznica na laoskem Don Khonu, are you kidding me?), in tudi tu ne morem mimo vprasanj, kot so: a se Britanci s cim klanjajo Malezijcem? A Nizozemci poznajo malezijsko hrano? A Portugalci vedo, kdo je baba-nyonya? No ja ... na pocitnicah ima clovek pac veliko casa za razmisljanje.
Zavila sem v turisticni biro, da bi se pozanimala za buse do prej omenjenih krajev. Fora je v tem, da iz Melake ni vlaka, postaja je v Tampinu. Od tam bi lahko sla v Gemas, ampak so potem ure dokaj butaste za naprej, zato sem iskala najboljso opcijo. Zal sem vedela o prevozih vec kot (sicer izjemno usluzna in prijazna) Muslimanka za salterjem, ampak ni panike, smo vse nastudirali. Vmes sta prisla se en tip in ena zenska in ko smo staknili glave, smo ugotovili naslednje: z busom nazaj do Melaka Sentral, potem z busom do Segamata, potem od tam na vlak do Gua Musang, kjer prespim. Od tam pa zjutraj na vlak do Wakaf Bharu, ki je postaja od Kota Bharu (sistem kot pri Melaki), in evo ti ga na, to je to.
Sla sem se cez reko v Chinatown, kjer je famozna Jonker street, kjer cez vikend (ki ga bom zamudila) razpostavijo night market. Hm, resda je bila ura ze cez sesto popoldne, ampak vse je bilo ze prakticno zaprto: vsi kafici, art stacunce, restavracije, masazni saloni ... Se enkrat: a smo slucajno v low season? Staknila sem nekje nek kafic z internetom, kjer pijem ginger tea in poslusam vecerno simfonijo pticev in poslusal hudo dobro muziko in studiram prenocisca za Gua Musang ... Potem pa do Yee Teaja, baje greva se na skoljke - local style - potem pa do Poljakov.
A sem ze omenila, da sem pila nek hud zeleni caj iz Tajvana?

---

Photos

Selamat datang ke Melaka!
the main sqaure

Da si PM ...
Hmm, I wonder where this road leads to

To halal or not halal?
Beats me, as long as it's edible

Japanci napadajo
Off they go ...

Riksa na rikso
This is the way they roll here

Comments

[P]

hahaha
da si pm, d best pm slika!!!