Puriburi

---

"Mamu pa tata" se imenuje naslednje mestece;po moje seveda, drugace pa Mamallapuram. Majhno obmorsko mestece, ki slovi po starih templjih izklesanih iz ene ogromne skale/hriba in kamnitih slonih. Za turiste pa je tu izklesovanje kipcev, katerih cena preseze najin budget. Lahko pa si ga izdelas sam, najbrz po polovicni ceni in zgreseni izvedbi, ce bi midva probala bi najbr ostal samo majhen kamencek in prah na koncu. Plaza je res taksna kot jo opisujejo, dolga cudovita in pescena, le tezko jo je opaziti ko je na njej toliko smeti in ribicev z mrezami. Vmes se sprehajajo se obvezne krave in pa nekaj romarjev, ki se tudi edini namakajo v morju. Indijci seveda vecinoma ne znajo plavati, in tudi nimajo bazenov kot jih poznamo mi. Povsod imajo le 'tank' ki spada pod tempelj in del obreda je tudi umivanje v njem, voda je seveda popolnoma zelena in odsvetujeva kako namakanje.

Bila sva skrta in nisva placala oderuskih 250r za ogled malega templjica na plazi. Ta je nekoc slovel po tem da ga ob plimi zaliva morje in je bil lep pogled, sedaj pa so ga oblozili s skalami in skrili za ograjo. Midva sva poskilila cez njo in nama je bilo zadosti. Ogledala sva si tudi skalnate izklesanine in votline v urejenem parku. Druzbo nama je delal mali mulcek, ki nama je na vsak nacin hotel prodati kamnitega sloncka in mu je tudi uspelo. Ne sicer za zacetnih 150r ampak za zanj zalostnih 15, pa se to sva mu dala bolj zaradi dobre zabave he. Sloncek pa zdaj krasi kljucek od kljucavnice, s katero zaklepava hotelske sobe. Tukaj v indiji ne zadostuje navaden kljuc, tako imajo vse sobe na vratih zelezen zapah, ki ga lahko zaklenes z lastno kljucavnico. Super za kake vedno previdne turiste.

Povsod so na voljo tudi ATMi oz. bankomati s katerih dvigujeva denar in zacuda po vecini tudi delujejo. Najbolje je imeti kako debetno visa kartico kjer imas gor namenski denar in tudi ce ti kdo pride do racuna ni kaj veliko za spraznit. Dugace pa tudi z veseljem zamenjajo papirnat denar, zacuda je veliiiko boljsi tecaj ce menjas eure kot pa dolarje.

Indijci po vecini dan zacnejo z kako "masala dosa", ki je v neko veliko palacinko zavita mesanica kuhanega krompirja, lece in zacimb. Zraven kot vedno dobis tudi razne omakice s katerimi si lahko lepo zakuris ustnice in potem sopihas dokler ne pojes kake omake z jogurtom in kokosom. Lahko pa pojes tudi kak pongal, ki je sladka rizeva poticka ali iddly, ki je kuhan rizev zdrob v spestani poticki in pa vada, ki je isto le da je pohan krof z luknjo na sredini.

Kosilo pa je bolj klasicno z manj izbire. Obicajno je to Thali, kjer kraljuje kuhan riz, zraven pa dobivas razne omakice, ki jih pacas in jes z rokami. Najboljsa prednost thalija je v tem da ga lahko pojes kolikor zmores (in to za pol evra!). Takoj ko se ti kaj sprazni na mizi ze prisibajo in ti dopolnijo, dokler ves izmozgan ne pricnes odkimavati na pravilen nacin. Indijci namrec prikimajo podobno kot pri nas odkimavamo, tako hitro pride do nesporazuma, ko odkimas in dobis se eno porcijo rizaaaa... Ob tem lahko poveva da je vsa pohana in prazena hrana zelooo mastna in tako ne cudi da so indijci v vecini ze kar "preveliki". Vcasih je bil to statusni simbol, sedaj pa ze vecina izgleda kot hudi bogatasi 😉

Za vecerjo pa razne slastne omake od vegy curryjev do raznih masal. V njih se nahajajo predvsem bucke, jajcevci, spinaca in grahek - za ostale pa sploh ne ves kaj je he - in pa seveda zelje, korencek itd.. Vse zacinjeno z masala mesanico ali ingverjem, cardammon in podobnimi zacimbami za katere ne veva imena. Seveda jedo tudi meso, predvsem piscance, ribe in govedino neke sorte, ker so krave z zakonom ustolicene kot svete jeee, kako lustno.

Kmalu naju je odplaknilo proti Madrasu (chennai) in ze z vlakom proti Mysore. Tam se nahaja veeelika palaca nekega maharadze, ki jo ob nedeljah in praznikih osvetljuje vec 10 tisoc zarnic. Prisla sva ravno na nedeljo pa se zastonj vstop je bil ha! No, naslednji dan sva sla pogledat notranjost in so naju ogulili za celih 4 eur po osebi, te karma takoj kresne. Ze zunaj ti poberejo fotoaparate in kamere in ko prides notri ti je jasno zakaj. Par soban, sicer lepih pa prehitro konc in predolgocasno.

Za boljse vzdusje pa sva koncno docakala obisk ZOOjaaaa. Pa naj se kdo pohvali ljubljanskega heh. Prostora za zivali je precej in je tudi precej velik, trajalo je par ur da sva prisla naokoli, ze sama pot je okoli 5km. Najbolj zanimiva stvar pa so bili mali igrivi leopardki, ki so skakali drug po drugem. Druga zanimivost zooja pa sva izgleda bila midva, le da nisva bila za resetkami. Pa saj je povsod tako... Foto pleasee, madam madam foto foto... vedno in povsod te srecujejo navduseni domacini in drugi iz cele indije, ki se resnicno radi slikajo. Se veliko rajsi imajo ce jih slikas ti in so nato res presrecni, ti pa se ne mores upreti da jim nebi polepsal dan 😊

Zdaj se nama pa ze mudi in bova na hitro zakljucila, vec spet cez par dni.. midva pa ze odstevava, smrk... v nedeljo bova ze dobila podopustnisko depresijo.... :D

---