My oh Mysore!

---

Mysore je zakon! Ampak najprej prigodice od sinoci.
Z Rohitom sva sla na vecerjo v bliznji Tina's cafe za vogalom, kjer sem spoznala nekaj njegovih prijateljev. Med njimi je bil tudi Jordan, Indijec totalno bele polti - njegov dedek je bil pac Anglez. Jedla sva super vege hrano (capatiji in omakice), ki pa so bile vse povsem nepekoce. Rohit (in cela njegova familija baje) namrec ne prenese pekoce hrane. Pa taki Indijci! Poleg tega je jedel tudi z levo roko, sicer je govedino, kadi (tudi travo - v Indiji je baje najboljsa na svetu), pije, zura, ne hodi v templje ... skratka, se en very bad Hindu.
Po prihodu domov sva se se malo zasedela na terasi na vrhu strehe. Luna je sijala, bilo je prijetno toplo - temu se rece koktejl terasa!
Zjutraj sem sedla na bus 123 prakticno direkt pred Rohitovo bajto in se zapeljala v center, tocno do zelezniske postaje. Privoscila sem si idli in chain za zajtrk, potem pa studirala kombinatoriko za karto. Izkoristila sem tourist quoto za nocni vlak iz Bangalora v Calicut v petek, 29. oktobra, torej bom tam 30. ob 7h zjutraj. Cena spet sitnica, 246 rupij (4 evre) za 11 ur voznje. Zakon.
In sem sla na sprehod po mestu. Mysore me je navdusil ze vceraj, danes pa sploh. Koliko enega dogajanja je na ulici, pa tudi arhitektura je fantasticna, in mesto je v bistvu zelo cisto (no, po indijskih standardih). Na posti sem se mimogrede pozanimala, koliko stane paket v Slovenijo, in ugotovila, da bomo tu se nakupovali, ker je res prepoceni, da ne bi izkoristila te storitve.
Sprehodila sem se vzdolz ulice Ashoka in bila fascinirana. Mini butiki in stacunce z jeklom, nakitom, barvami, tekstilom, vsem zivim, kot rugod v JV Aziji. Poleg tega so se mimo vozile konjske vprege in vozi s sadjem, tako da sem si za 10 rupij privoscila sveze olupljeno in nasekljano papajo in ananas. Pot me je vodila mimo Clock Towerja do Mysore palace oz. Maharaja palace, ki je absolutno velicastna. Ne vem, ali bi si jo ogledala od znotraj, ampak od zunaj si jo moram prav gotovo.
Naslednja postaja pa: Devaraja market. Oh my god. Dogajanje je bilo pestro ze zunaj te napol pokrite stavbe, znotraj pa ... tisto vesolje zase, ki me vlece v Azijo. Stojnice s sadjem, zelenjavo, nakitom, barvami za punjo, kokosi, posodami, kadili, jasminovimi rozami, jaggery (sladkorni trs v kockicah, ki disi omamno!), seveda tudi nadlezni prodajalci vsega nepotrebnega, ampak sem jih z brutalno ignoranco instantno odvrnila od kakrsnih koli marketinskih poskusov na meni.
Tako sem lutala in bila fascinirana gotovo kaksno uro, se prej pa sem si zunaj nakupila kave (tudi pomesane s cikorijo), ki je v tem predelu ocitno hud biznis. Nato pa je bil ze cas kosila in seveda sem zavila za vogal na masala doso, tako kot vsi ostali. Nato sem spet bluzila gor in dol po tem enkratnem kraju, si kupila se ene potovalne hlace (ker tiste iz Taliparambe so se mi seveda ze razparale), dokler nisem prisla skoraj ze do dogovorjenega kraja z Manishom, ko se je uscalo. Grozilo je ze cel dan, tako da je bilo samo vprasanje casa. Ni bilo vecje panike, malo sem vetrila v bliznjem hotelu Ganesh Palace, potem pa se ze po suhem sprehodila do Siddharta hotela, kjer me je z motorjem cakal Manish. Zapeljala sva se prav do Kalidase (obmocje, kjer stanujem) in sla v Barista na eno Lavazzo kavo. Manish je zanimiv, odrastel je 50m stran od meje z Butanom, tako da pozna dobro tudi to drzavico, poleg tega je imel nekaj casa bosansko punco (!) in bil dva meseca v Bosni (!!), tako da vsake toliko casa vrze ven kaksen "sta ima", "vidimo se opet", "hvala" in podobno.
Ko sva se z Manishom poslovila, sem malo raziskovala svojo okolico. Res je super obmocje, vse je tu. Ujagala sem tako neke poceni zapestnice (ah ... ), potem pa sla na lov za friziranjem. Pokukala sem v nekaj frizerajev, prvi je hotel 450 rupij, drugi 50, na koncu sem nasla en odlicen ladies only salon, kjer so me posisali za 150 rupij (2,5 evra). Indijka si je dala hudo opraviti z mojimi kratkimi lasmi in na koncu me je kljub mojemu neznemu nasprotovanju na veliko obdelala s krtaco - nisem ji mogla odreci veselja, s katerim se je lotila moje ne-frizure. In ker sem bila ravno pri volji, sem si privoscila se voskanje nog (po treh tednih abstinence je to vec kot nujno!) - bilo je obcutno ceneje kot doma (120 rupij oz. 2 evra), boli pa enako. Pozanimala sem se se za druge storitve in kdo ve, morda jutri skocim na masazo lasisca, v cetrtek pa na ciscenje obraza ...
Zdaj pa na vecerjo!

---