Advertisement
Published: September 7th 2009
Edit Blog Post
Ja. Bila je zelo dolga sobota v Daliju!
Najprej sem se prezgodaj zbudila in ugotovila da je ob sestih se cista tema! OK, pogled skozi okno ob sedmih...ze svetlo (ne pozabite, da ima celotna Kitajska enoten casovni pas, raztezajo pa se cez dejanskih pet pasov! Seveda so na Beijing time). Malo dezja malo cisto jasnega na nebu. Ob osmih in se malo: ogromna mavrica na nebu nad Dalijem in njegovimi gorami. Seveda vsi fotografi na terasi nad strehami, super nadgradnji ponudbe nasega hostla. Kombinacija dezja in sonca se nam pribliza...super cajt za se eno kratko rundo spanja. Po zajtrku ena fajn dolga jutranja kava: Yunnan kava. Ja, Yunnan ima svojo kavo in je prez dodatkov, prevec mleka, ki ti ga ponavadi tu vlijejo, prav dobra. Potem pa pocasi pod pod noge...po moji ulici navzgor!Najprej po par stvari v stacuno, potem pa kruzat naokoli z objektivom. Posebnega plana ni.
No, vsi domacini hodijo v isto smer. Ker nas je na ulici se vsaj toliko turistov (predvsem kitajskih) se to sprva ne opazi. Postanem pozorna in se ko grem mimo neopaznega vogala ulicice na levi, proti kateremu vsi vpadajo...se mi kar posmeje! Ja, moj sobotni obred JE ljubljanska trznica in
TAKALE PUNCA...PA DA NEB' SLA V SOBOTO NA TRZNICO! Jst pa moj objektiv se torej zrineva not. Nisem si mislila, da poslikam trznico starega Dalija v Yunnanu pred naso domaco! Po trznici se svaljkam kar lep cas, s tezkim srcem, brez da kaj kupim. Ma kaj! Najraje bi nakupila vsega polno in sla domov kuhat sobotno kosilo!Premikanje s fotografskim objektivom je res pocasno, te se polzi prehitevajo.
In ko mi nekako uspe se odtrgat od zelenjavce in se skozi ribarnico in kasneje trznico batika priblizujem namisljenemu cilju...zahodnem zgornjem delu mesta...me ustavi nek tip, lokalni vodic. Predvsem vozi folk gledat ribolov s pomocjo kormoranov. Takoj mi pokaze vse slike turistov s tripa, pa izjave kok je blo dobr, pa se hiso pa vrt pa druzino, da mi da vedet, da je resn clouk z druzino, pa tko.... Ima dva otroka, takoj mu recem, kak srecnez je...pa se pohvali da on, ki pripada najsini Bai-ev, lahko ima dva otroka. Punco in fanta! Res imam sreco, ja, se smeje. Ker je bil res prijazen in nezatezen, se odpraviva cca 20 km severno ob obalo jezera Er hai, v Xizhou, kjer so ribici doma. V coln me vzameta dve domacinki, mlajsa vodicka in
starejsa, colnarka. Odveslamo ven na jezero. Z nami gre socasno se en coln kitajskih turistov. Super zadeva! Proti nam kmalu z obale malo nad nami pripluje coln s krmarko, ribicem in bando pticev, ki je totalno usklajena z navodili svojega sefa. V bistvu uprizorijo cel sov. Zmagovalec posamezne 'bitke' se res zna pokazati s svojim ulovom. Kar se mi zdi pomembno je to, da se s ptici ravna lepo. Lepi so, siti in zgleda da jim nic ne manjka, zato igro sprejmejo. Med vecjimi ali manjsimi posiljkami turistov mal zadremajo. Moji dve vodicki me po sovu odpeljeta se k porascenemu delu obrezja, da mi kao mata neki posebnga se za pokazat. Kitajce so ze odveslali nazaj proti pristanu, me smo pa se mal potegnile. Peljali sta me nabirat in jest
vodne orescke . Dobra stvar! Pa se fotogenicna! upam, da nisem cesa fasala s tem. Zaenkrat vse OK.
Ko zakljucim z izletom in spet nekej dobrga pojem, se odpravim spet nazaj proti severu ob obali, tokrat v Zhaoxing, naselje znano po izdelavi batika. Grem z lokalnim busom, ki jo pici po manj obljudeni cesti v notranjosti, ki pa je cela v popravilu: dozivimo manjsi rodeo in tja pridemo polni prahu,
ker kitajcem na splosno sede voznja z odprtimi okni. Tud ce mas klimo do konca, haha in...tud ce si na avtocesti in ga teras! V mestecu padem direktno na njihovo trznico, v senci dveh ogromnih dreves! Malo vprasam, kje se dobi batik in pokazejo mi, kam naj grem, da je tam kao najbl fajn. Na poti do tja...kao po nakljucju...mislim, da ne... me ze cakata dve gospe iz te delavnice in gremo gledat, kako se to dela. Ker sem sla tja z namenom tud kej lepega kupit, mi vse razkazeta, med tem ko fotkam, se cenkamo, onidve mi pokazeta kako se to vse zaveze in zasije...pa pol spet trena nitke ven...Ko me spremljata nazaj proti trznici, mi ena ponudi ce bi sla z njima se neki kao gledat in da je ta mama, ki to 'nekaj' pocne, edina taka gospa. Ko se po ulicicah prebijemo do tja, mi je jasno, da sta verjetno mislili, edina tako stara zenica. Ker tkejo tam marsikje.
Popoldne raziscem staro mesto in bogate trgovinice in superfine prostore, narejene za turiste. Mam sreco, da me kasneje caka del poti z ruzakom in se pretiranim shoppingom enostavno stratesko odpovem. Moram pa priznati, da kitajci res
znajo ustvarjati male prostore ugodja. Vsaj tu, v Daliju jim je to res uspelo. Zvecer se povzpnem se na obzidje, kjer naletim na manjsi zborcek, ki za lastno veselje ob spremljavi muzike iz playerja in svojega zborovodje predano in zadovoljno prepeva narodne pesmi...no men so se zdele take...ponosne kitajske...hej brigade, pa to! Cist zadovoljni! Medtem se ze dovolj stemni, da se vprasam ...kje je pa kej poln luna danes? in v istem trenutku zaznam izza katerega hriba bo pravkar vzsla. poslikamo! sevede! Ceprav se moram tudi tega se nauciti pravilno se lotit. Predvsem bi mi stativ prsu prav, ceprav luna se kar hitro premika... Ma vecera se ni konec!
Na pohajanju v smeri nazaj proti hostlu, se spet zataknem, tokrat v kinu pod zvezdami. Kasneje se izkaze, da so ga mel se na eni drugi lokaciji...Ampak ta film je cista klasika! Posnet leta 1959 v Daliju, po junakih lokalne zgodbe. Junaka sta fant A Peng in dekle Jinhua (zlata roza). Po stari zgodbi teh dveh zaljubljencev, klicejo v Dalijo vse mlade fante A Peng in punce JinHua.
Five Golden Flowers Obcinstvo je vseh generacij, skocim po neki za pit v najblizjo stacuno...in prisedem. Projektor je se tastar, tako da poleg filma
se cista romantika od brnenja kolutov in luci, pa menjava, pa vse to, cesar danes ne dozivis kar tako. Sam film bi lahko primerjala z naso Vesno in Ne cakaj na maj. Tak tip, ki je osvojil mnozice tudi v casu hard core komunizma, ker je zgodba ljubezenska in je vse rdece bistvo le tega znacaja, kar je bilo menda se vedno korektno. Moje znanje kitajscine je res res elementarno, ampak tak film lahko pogleda vsak, ki ima rad filme. Pa sem ga pogledala. Jst...pa sami kitajci. Nisem opazila, da bi se se kdo drug zataknil tam. Nasmejali smo se tudi enmu atu, ki je znal ves film na pamet in ga je v naprej odigral vzporedno in se pri tem totalno zabaval! Mi pa tud! No, ko smo odhajali, mi je, ko je karton, ki si ga je podlozil za sedet, spravil kar za tablo, ki oglasuje ta fil, postalo takoj jasno, da je ata tam vsak vecer in da je cist fan! Kolk super!
Sledi sprehod po cetrti z desetinami barov, kjer se druzi staro in mlado, ni vazn kaj, glavn da se igra, kej je in pije. Marsikje tudi druzbe starejsih, ki jih pri nas
ne bi srecal takole zurat zunaj. Tudi nocni lokali, ki so tukaj polovicno karaoke bari...zelo impresivno, zelo zanimivo. Cez dan jim ne bi toliko tega pripisala. Definitivno vredno obiska v vecji druzbi! Cez dneve se okoli potepas, zvecer je scena zelo raznolika.
Jaz, kot one-person popotnik, se spokam pocasi do hostla, narocim pivi in si ga odnesem gor na naso stresno teraso. Skupaj nas je gor ene 5-6 in res nam ni hudega. Polna luna, kar nekaj zvezd, toplo in vecni pas budisticnih oblakov, ki se belo blesci v mesecini nad gorskim grebenom Changshan.
Ni slabo, za eno samo soboto, ne?
fotk je precej
kometarji...morda se sledijo, morda pa tudi ne
glejte...kot film
uzivajte!
Advertisement
Tot: 0.142s; Tpl: 0.013s; cc: 11; qc: 52; dbt: 0.065s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.2mb
Nataa
non-member comment
Dobr se ma! Mal ti zavidam, ker nisem zraven, ampak privočim.