Advertisement
Published: February 9th 2008
Edit Blog Post
Off we go
On the canoe - towards the remarkable adventure. :D Mankica steers, I take care of the en route entertainment ... Ponovno rana ura zlata ura - or not? Na vrsti je bil dan za spoznavanje lokalne kulture. Prejsnji vecer sem jasno in glasno povedala, da lokalnim navadam navkljub jaz MORAM jesti zajtrk, zato so nam nekaj na hitro pripravili. In bila sem zadovolj(e)na, ko smo se s kanujem se v jutranji meglici odpeljali na drugo stran jezera. Jezero je ob svitu izgledalo res cudovito in celo veslala sem! Ampak seveda samo za dober vtis.
Najprej smo odslovili Rachel in Aljoso, potem sva bile na vrsti midve. Nedalec stran so nama dodelili neko lokalno zenico in mediatorja / Clementa, ki je skrbel za simultano prevajanje. Lokalci namrec ne znajo vsi anglesko, ceprav je znanje tega jezika na splosno fenomenalno in vsak turist si cesa takega po svetu lahko samo zeli.
And let the fun begin! Sezuli sva se in se z bosimi nogami povzpeli se malo bolj na hrib, kjer ima “najina” zenica njivo. In kaj je sledilo? Haha - v slabih 4 urah smo prestihali vso zemljo. Tako je, vihtela sem motiko kot utrgana in okrepila misice, za katere sploh nisem vedela, da jih imam. (Francl, a stihanje tudi pride prav v Kozlovi fiskulturni teoriji?) Vmes nama je najina gostiteljica skuhala
When in Uganda ...
This sure looks like Sex&The City gone bad! maize porridge, kar je tukaj sploh in za zajtrk (ura je bila 11, pred tem ne jedo nic), potem pa sva sli pripravljati z njo kosilo. Sledijo nova presenecenja: lupila sem krompir in ga na koncu tudi jedla, kajti katogo - krompir in fizol - je tukaj standard. Kaj hocemo, v Afriki Iva se krompir je, ce pac ni drugega.
Okoli nas so letali njeni stirje otroci, s Clementom smo se prav dobro menili (in prek njega tudi z njo). Drobna zanimivost: stara je 25 let, nastarejsi sin je star 7 let, moz ji je umrl pred dvema letoma, ko je utonil v jezeru, njen dan sestoji in kopanja od 7h zjutraj do 5h popoldne, potem dela rocna dela, ki jih prodajajo v Edirisinem craft shopu. Povsem se lahko poistovetim.
Po kosilo - katogo in sweet potatoe - je prisel mimo Moses in skupaj z drugimi nasimi smo sli do druge hise, ki pripada zenski glavni na vasi, in tam smo jih pomagali izdelovati podstavke za posode, verizice, prstane, kosare ... ali bolje receno bili smo dobra tarca za posmeh - upravico. Vezenje in tkanje in pregibanje razlicno pobarvanih trav ravno ni v nasem genskem zapisu.
Ko smo bingljali tam,
Tough life
And I mean it. Hildah, 25 yrs, 4 kids, digging 6am-5pm. Every day, all days. se je vreme zacelo kisati. Rachel je omenila, da so lani v Dublinu prepovedali Rihannino pesem Umbrella, ker je menda vsakic, ko so jo predvajali, zacelo dezevati. Nek lokalni fantic je ob omembi pesmi zastrigel z usesi, se zravnal, izprsil in word by word zapel omenjeno pesem. Veckrat. Pa to ni res. Skoraj smo padli dol od presenecenja. To je pa globalizacija, ocitno.
Ker nakljucij itak ni, je tudi tam zacelo tisti trenutek, ko je poba pozel ze tretji aplavz, kapljati. Great. Pomaknili smo se noter in ... ostali se nekaj ur. Do trdnega mraka. Ko je se vedno dezevalo. Vmes so nam sicer spet postregli z vecerjo - mmmm, katogo, sweet potatoes, buce in cooked cabbage, mmmmmmmmm - ampak to nekako ni ravno prevladalo nad dejstvom, da smo se vedno na drugi strani jezera, da nam vecurni naliv najbrz zamaka sotor in s tem prtljago, in da je v kanuju, ki nas caka spodaj, tudi morje. Jeba svetovna. Spustili smo prvo skupino, da se je podala tja cez, mi pa smo kao se malo cakali, ce slucajno neha dezevati. Yeah right. Moja nejevolja se je samo se kopicila, ampak hvala bogu so bili ostali - Aljosa, Rachel, Moses in
Globalisation
Slovenian scouts leftovers + former colonialists' heritage (football obsession) Mankica - dober katalizator.
Ko je res NEKOLIKO ponehalo, smo se opogumili in v obupni temi po blatnih potkah korak za korakom drseli navzdol. What a night. Ko smo koncno prispeli do kanuja, je bil nov podvig spraviti se noter. S kilo blata okoli vsakega cevlja. Tandem Moses-Aljosa nam je puncam pomagal splezati gor in ... zaceli smo veslati, samo z mesecino (ali pac tudi ne, ker je se vedno rosilo) nad nami. Bilo bi romanticno, ce 1) ne bi bili blatni, 2) premoceni, 3) nekateri za popizdit tecni, 4) nekateri brez stola in 5) zaskrbljeni, kaj nas caka onkraj brega. Presenecenja prav za prav ni bilo: sotor je razmajalo in zalilo, ampak hvala bogu med nastradanimi nahrbtniki ni bilo mojega (Murphy je bil na oddihu ocitno).Sla sem samo se spat. Ohladit jezo in prestavit povzetek obcutkov na naslednji dan.
Advertisement
Tot: 0.078s; Tpl: 0.011s; cc: 7; qc: 23; dbt: 0.0597s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.1mb