RELAKS DAN, 4. dan

---

Kaj bova počela pa danes? Nič pametnega.. ha ha ha zajtrk sva si vzela na easy, kot vsaki dan seveda. Poklicala sva Injo preden je šla v v vrtec. In potem je spet zmanjkalo štroma. In ga ni bilo… mahnila sva jo v smeri proti Paje, to je tam, kjer sva bila prvi dan; sja danes kaj dosti res ne bom imela za pisat, ker res nisva počela nič pametnega. Prva postaja nama je bila masaža na plaži; tete so naju super istočasno zmasirale. Čeprav sva najprej mislila, da naju bo pobralo od vročine v kolibi s pogledom na morje, naju ni. Aja, še prej naju je ustavil en majstor, ki prodaja kajtanje, ture, transferje itd. in gled ena to, da nisva za ležanje… naju je prepričal za en izlet, da se nama bo dogajalo še en dan. Tukaj sva res omejena s trapanjem po izbiri in poceni z lokalci, ker enostavno ni možnosti; lokalni busi so redki, ali jih ni in če do svetlega nisi nazaj, je že nevarno. Nekih živali na samem otoku ni, safari na celino je drag za strošek celega dopusta oz. avio karte definitivno. Tega si pa žal v tem trenutku zavoljo hiške pa res ne moreva privoščiti še dodatno. Največja žival na otoku je baje divji pujsek velikosti do enega manjšega nemškega ovčarja. Skratka, kamorkoli greš, povohaš kaj drugega je že 50 dolarjev in navzgor. Pa sva majstra vseeno poslušala, kaj ima za ponuditi..plavanje z delfini ob 5ih zjutraj – to nama že ne diši… ali pa izlet za cel dan v neko modro laguno in okoli otoka.. pa sva šla na masažo; s pogledom na ta kič in uživala. In se sproščala; tete obvladajo. Eno uro 15 EUR. Poceni. Masaža super. V soboto sva se najavila spet. Pa liter kokos olja za domov sem naročila. Ha ha ha

In jo mahava po plaži do Paje, vmes pavza na sokcu; danes je bilo tako svinjsko vroče. Že zjutraj je bilo morje ko olje; vse dni piha; danes pa ne in ufa, še zame je vroče. Ko sva šla zadaj v Paje vas menjati denar, kot bi bil v peklu. Huuuuha.. hica za crknit. Limala sva se od olja, švica… nič kaj fajn. Nazaj grede sva želela jest, pa so nama prišli, z neko foro, da ne morejo narediti za jest, ker ni štroma. Ki ga je res spet zmanjkalo pred tem v baru, kjer sva pila sokec. Je rekel v trgovini, kjer je bilo tudi vroče – da je padlo drevo bao bao padlo na trafo postajo. In popravljajo. In sva šla drugam jest. Za malo din din in veliko dobila. Jaz jastoga. Za debelih 10 EUR, celega. Sem si ga privoščila, velikega, mesnatega, svežega iz morja. Najboljše kaj lahko ješ. Vili pa file king fish in pomfri. Fast food. Ha ha ha ha

Dan je lepo počasi lezel k popoldnevu… malo s eje veter okrepil. Malo. Glih toliko, da sva lahko hodila nazaj po soncu ob oceanu. In naletela na mojstra, sva rekla, da greva te jutri za cel dan malo na ladjo. Na izlet. Stisnila sva ga malo za ceno in se zmenila. Jutri malo dogajanja spet. Dolgčas je samo čepet na enem mestu in knjige brat. Masaji težijo cel dan po plaži s prodajo spominkov, a nama še ratuje jih malo obvladat. Čez dan, ko je bila taka hica, so se še oni poskrili. Ha ha ha

V domačem hotelu spet ni bilo štroma. Ha ha haha pa sva malo posedela; se šla še po svetlem stuširat. In je prišel štrom. Juhuuu, da vidimo, za kolk cajta. Na koncu ugotoviš, da najbolj kar potrebuješ je voda za pit – ne nuca bit hladna, voda in milo za stuširat in štrom. Hrana je. Več pa ne rabiš. Zdaj zvečer še sediva v kratkih rokavih – drugače sva že v dolgih. Relaksirava. Čakava na futer, večerjo. Jaz kaj pa drugega kot škampe, Vili pa tuno. Saj se ne pritožujeva, nič nama ne manjka. Samo za ležanje pa res nisva. OBA. Da ne bo pomote. 3 dni še in greva k najini punčki domov. Zdaj nama pa že noro manjka…

Fajn bodite…topel večerni tropski pozdrav v Slovenijo!

---