Andanças-ples, glasba, prah, muhe in lončki

---

'Ej Monika, če boš poleti kaj na Portugalskem greš lahko na plesni festival na severu, v eni mali vasici. Si že slišala za Andanças??' Tako približno je bilo en mesec nazaj, ko mi je kolega iz Portugalske omenil ta festival in sem še isto noč brskala po internetu in postala vročična od navdušenja. Ugotovim, da je to eden največjih plesnih folk festivalov (in tudi vseh ostalih plesov) in jaz o tem nič ne vem!!!

Sao Pedro do Sul je letos gostil že 16.edicijo tega festival. Pa sem šla, da vidim, slišim, plešem in firbcam. Tako je bilo en teden od jutra do večera tečajev na pretek. Veliko folklore: grški, italijanski, portugalski, španski, irski,...plesi in poleg tega še delavnice sambe, kizombe, tanga, stepa, hip hopa...seveda ni manjkalo malo sproščanja: joga, meditacije,...in veliko glasbe. In ponoči? Koncerti do jutra, kjer smo vse kar smo se učili čez dan lahko preplesavali ponoči. Skratka (za mene) raj na zemlji.

Festival je organiziran med hribi, v gozdu, v mali vasici in ni ravno tipičen festival glasbe in množice ljudi. Kampirali smo v zato namenjenem prostoru in ko sem zjutraj odprla šotor in pomežikala ven z mojo skuštrano glavo sem že videla vaščane, ki pridno obdelujejo svoje njive- krompir, paradižnik, solata,... In to je bilo potem zvečer tudi na krožniku juhuhu. Vse poti so bile tipični kolovozi in ker je poletje, malo dežja, smo bili prašni do vrh glave. Sicer se je na vsake toliko zapeljal kakšen traktor in polival z vodo ampak pri 20.000 ljudeh to ne pomaga veliko ha ha.

Najboljša izvedba so lončki (ne vem zakaj tega ne kopirajo vsi festivali), ki ga kupiš na začetku festivala za 1 eur in ga na koncu lahko vrneš in ti tudi vrnejo denar. Res da zgleda malo vojaško, in zjutraj je cingljalo kot da gremo na fronto, ampak tako se izognejo vsem plastičnim kozarcem in smetem. S tem lončkom sem capljala povsod, tudi plesali smo z njim, skratka tvoj najboljši prijatelj v tem tednu...kajti ko naročiš pivo, ga natočijo v ta lonček in tudi vodo in tudi kavo in tudi,...

Vode je bilo na pretek, tako da je ni bilo treba kupovati in še en presežek. WC papirja ni nikoli zmanjkalo. Saj veste kako je v kampih, plešeš, pa hodiš gor in dol, pa kopanje in te prime, pozabiš svojo rolo v šotoru in šibaš in in že mirno opraviš in sranje, ni papirja za obrisat tega lepega dela telesa in potem kaj??! Lahko kličeš na pomoč ali pa opraviš po indijsko.

Ker smo bili na vasi, na kmetih je bilo tudi veliko živali, kravce se pasejo, ovce se pasejo, konjički se pasejo in muhe tudi. Samo, da so se muhe pasle po nas ves čas. Kar sploh ni problem ko plešeš. Ko pa sem se en večer odločila, da se grem malo naučit masaže in smo delali v parih je bilo kot v filmu Karate kid...kdo jih bo več.

V enem tednu sem postala ljubiteljica italijanske tarantele, poljske mazurke, zelenortskih ritmov in še pa še. In me boste vprašali, kaj pa slovenski plesi?? Ja če se kdo javi, lahko drugo leto uči. Celotni festival bazira na prostovoljstvu in nihče od učiteljev in glasbenikov ni plačan. Tudi vsi ki delajo na festivalu, so prostovoljci!! Čudovita izkušnja ta Andanças, ki pomeni prav to, izkušnja oz dogodivščine na potovanjih.

Še pred festivalom smo skočili do Aveira, obmorsko mesto blizu Porta, super simpatično in prijetno za obisk. Seveda sem šla tudi na plažo, ki pa je bila po portugalsko: vetrovna, peščena in voda ledeno mrzla.

---