Vietnam prvi del

---

Xin chào!

Lep pozdrav vsem skupaj v najbrz mrrrrzlo slovenijo.

Kot vecina podobnih poti se je tudi ta pricela v gromozanskem mestu, ki nosi ime po prijaznem stricku Ho Chi Minhu (Saigon). Sicer je bil komunist ampak kaj cmo, je pa imel lepo kozjo bradico in nasmeh kot ljubljanski zupan, tako da se ljubljancani pazite! Mesto je, kot po pricakovanjih, umazano in smrdljivo - tipicna azijska prenaseljena povrsina. Imajo pa veliko lepo urejenih parkcev (komunizem!), kjer pa zaradi ogromnega stevila hkrati tulecih trobelj, pticev ne boste slisali (sva pa videla celo enega metuljcka).

Prva vietnamska izkusnja je bila, kot vedno, hrana. Tokrat sva se takoj zapodila proti marketu, kjer se najde vse, od posusenih lignjev do pomivalnih korit. Ce se ti povprej ne upre zelodec od vseh vonjav susece se morske hrane in ogledovanja razkosanih mesnih dobrin, te pricaka dobra hrana na sredini trznice. Higienski standard tu sicer ni na visku so naju pa presenetili s cistimi, vrocimi, mokrimi brisackami v pakirani embalazi. Moras le paziti da ne podres mize ko ti pocijo z zrakom in brisacko polno vrecko tik pred usesi (sklepava da pokajo zato da drazijo sosednje stojnice s hrano, da imajo novega gosta 😉 ). Zlice, vilice in palicice pa briseva z cistilnimi robcki, da ne bo kdo kaj mislil (o kroznikih in kozarcih pa ne razmisljava).

Druga vietnamska izkusnja pa....hahahaha....frizer, pa ne zame, jst mam rajs drazje preizkusene slovenske.. Mare se je vedno bal bit postrizen na pokrovcek, tko kot so vsi azijci, kar pa tudi ni bil saj sva ga peljala v najbolj fancy frizeraj v Ho Chi Minhu (nivo Stevota, cena 2 eura)...in so ga postrigli na... stofelcek!... prav sexy.

Ker nama velika mesta ne disijo prevec sva jo mahnila proti severu do znane plaze Nha Trang, ki bi jo lahko tudi imenovali Portoroz. No, pripeljala sva se z nocnim vlakom "soft sleeper", ki ima locene kupejcke za 4 osebe s pogradoma. Na zacetku sva si privoscila malo boljse prevozno sredstvo, dokler nisva ugotovila, da imajo tudi zelo dobre spalne avtobuse (no ne cisto vse, kot boste izvedeli kdaj kasneje). Mesto je pravo za razbijanje kulturnega soka in za polezavanje na pesceni plazi. Prav tu sva naletela na slovenski parcek, s katerima smo se takoj zmenili za vecerjo. Ampak, ker brez problemov ne gre (pravilno nastavljenega vietnamskega casa - 6 ur vec kot pri nas) ...sva ju cakala 3 ure prezgodaj, onadva pa naju ob pravem casu..., ko je bila najina ura ze 23 in sva se ze odpravljala spat. Da pa je svet res majhen, pa lahko poveva, da sva ju spet srecala v par 100 km oddaljenem mestu.

Prva stvar, ki nama je padla v oci o vietnamcih je, da vsi izgledajo zelo mladi ali pa zelo stari. In res statistika kaze, da jih je nad 65% mlajsih od 30 let, kar je posledica propagande o velikih druzinah pred leti. Danes je v urbanem naselju vsiljena politika, ki dovoljuje le dva otroka. Le, da se nama zdi, da se tega nihce ne drzi. Najljubsa jed (in skoraj edina poleg zab, polzkov in kuzijev in kumarc) je zupa z nudli (pho) in pa rizek. Na splosno so slinasto prijazni, ko pa gre kaj narobe se derejo in zgubljajo zivce. Se nagradno vprasanje za 1 kg riza: Zakaj se vietnamci tako prisrcno smehljajo, ko vidijo tujca? Ste uganili? Ker namesto obraza vidijo dolarski znak! $$$ : ). To seveda velja le za turisticne kraje in voznike motorjev in cyclotov (kolo riksa), ko pa gres malo izven pa je prijaznost pristna.

Povprecni vietnamec ima v lasti motor/skuter in zasluzi 2$ na dan (kar sploh ni tolk velik manj kot jst). Tisti bolj premozni pa imajo vecje trebuhe in v lasti najnovejse toyote, ki jih pri nas se nisva videla, ali pa najmodernejsi mercedes. Liter bencina stane 100 Sit, juha podobno, dobro kosilo za turista pa celih 300 SIT, tok dava midva ponavad, pa tja do jurja. Presenetile pa so naju cene sadja, ki so podobne nasim, s tem da se tukaj dobijo vse tropske stvari: mango, ananas, dragon fruit, star fruit itd.. stanejo pa okoli 200sit na kg. Cena za spodobno sobo za dva pa od 6 do 15 dolarjev. Dobis tudi za manj. Sobe brez tv-ja in satelitske ter tople vode in klime pa se nisva srecala - hitro se razvija ta vietnam.

V prihodnjih dneh sva se hitro pomikala proti severu zaradi nekoliko slabsega vremena, ko je bilo oblacno in zelo soparno in je Mare svical kot konj. : ) Ustavila sva se v Hoi An-u (kjer sva tudi zdaj in je vreme precudovito, jutri pa naju caka ogled glavnega mesta starodavnega ljudstva Champa in voznja s turisticno ladico). Tudi Hue je bilo prijetno mestece, kjer sva si ogledala vojni muzej in tanke iz Vietnamske vojne, ki so znotraj ze popolnoma uniceni in po katerih plezajo otroci, starejsi pa kradejo zelezo.

Spet "sleeper" bus in ze sva v Hanoi-ju. Slikica spodaj, da si boste predstavljali kako sploh zgleda. Tale je bil super. Mare pa je prevelik za vse azijske standarde razen za tega najnovejsega.

To nekako zaokroza prvi teden potovanja. Vtisi so super, pokrajina je lepa, vietnamci niso prevec nadlezni kot sva se bala, vreme pa je bilo ok sedaj pa je ze precudovito. Sva tudi ziva in zdrava, pozdravljena od prehladov od klim in svicanja, kakega letanja po wcjih pa na sreco se ni bilo - trktrk po lesu. Drugi teden sledi ze cez par dni.

lep pozdrav iz Hoi An-a. Mare, Eva

---

Comments

[EvaInMarko]

In pa vesel bozic in srecno novo leto vsem skupaj! Eva in Marko

[Igor]

Xin chào!
Jeee, bravo, uspelo vama je, dober blog :) Uzivajta se naprej, in veselo praznujta, pa se kaksno slikco posljita. p.s. Ali ima v Vietnamu bozicek tudi vprego iz severnih jelenov?