Pondicherry

---

Hvala bogu, da sem zbezal iz Bangaloreja. Mesto, v katerem ni nic za videt, polno smeti, smradu, ogljikovega monoksida in dreka. Ima sicer eno lepo ulico, ampak to je tudi vse. Pa se vroce je bilo tako, da sem bil kar v sobi v glavnem. Ampak mi sploh ni bilo dolgcajt. Bil sem v vojni s scurki. Kaksen cm dolgi so bili in lezli so od vsepovsod. Kako se clovek zamoti, ko jih pobija. Ko sem enkrat pogruntal, da zivijo v vratih, sem cela vrata polepil s casopisnim papirjem, pa je bil potem mir. Za nekaj casa😊 V Madrasu sem prebil celi dve uri in spizdil v Mamalapuram. Poln k. imam ze teh velikih mest, kjer je vse isto, pa se folk te poskusa nategnit. Tukaj naprimer so me hotl prepricat, da bus ne vozi in da naj vzamem taxi za 600 rupij. No bus me je pripeljal za 25. Mamalapuram je bil samo vmesna postaja za Pondichery, kjer sem zdaj. Tam sem si ogledal en tempelj. Jupi! Ampak imajo res taktiko. Kaksnih 50 m okoli templja napeljejo zicnato ograjo, posekajo vsa drevesa, tako da je razgled na tempelj odlicen in potem mislijo, da bomo popotniki placali 250 rupij vstopnine (Indijci itak samo 10.) Potem pa vidis Indijce kako si ogledujejo tempelj od blizu, backpackerji pa hodijo ob ograji. Sicer pa po izkusnjah sodec v templjih ni nic. Samo gole stene. Poleg tega so pa ze vsi isti. Tale Pondichery je pa tudi ena zalost. Spet eno usrano mesto. Sem sel prejle na obalo, da bi v miru bral knjigo in uzival na soncu, pa me preseneti par tisoc ljudi, ki se setajo po nasipu. Po nekaj skupinskih fotografijah in rokovanjih z lokalnimi bojsi pa zvem, da praznujejo stiri dnevni zetveni festival. Stiri dni!! Aja, v ponedeljek in torek so imeli zalovanje, ker je umrl bivsi predsednik vlade, v sredo je bil nek drug praznik, cetrtek in petek pa tale zetvena zadeva. Saj ni vazno, ce nimam za jest in sem gobav, samo da se praznuje! Tukaj sem samo zato, da si ogledam Auroville - neko komuno, ki funkcionira po nacelu komunizma. Tukaj zivi folk z vsega sveta in delajo razlicne stvari. Jutri si ogledam to cudo. Moji plani za naprej so pa taki: Cez tri dni zapustim vzhodno obalo in grem v Ooty mesto v hribih. Nato pocasi proti Bombaju, vmes se zagotovo ustavim se v Izraelu.... ups, Goi in potem dva postanka na poti proti Delhiju. Ajanta in Khajuraho. Se malo o hrani. Hrana na jugu ni samo vegeterjanska. Vsepovsod najdes meso, ampak so to v glavnem piscanci. Ker je pa morje blizu, je pa rib na tone. Jaz nimam problemov z mesom in mu povsem zaupam. Ampak vedno jem pecene razlicice piscanca. Ce se dobro spece, potem tudi tiste crve v mesu ubije 😊 Poleg tega pa do sedaj se nisem videl, da bi meso na ulici prodajali in da bi muhe po njem letale. V Mehiki in na Kitajskem je ze bilo tako. Sicer pa meso itak samo v restavracijah dobis, na ulici skoraj nikoli. Pa restavracije tudi niso drage, tako da ni panike. No bolj kot Curry chicken, je meni vsec Chilli Chicken. Pa sploh toliko ne pece.

---