Za lepoto je treba trpeti

---

Zadnji dan v Mysoru sem izkoristila za hisna opravila, zacensi s pranjem perila. Oz. spiranjem perila. Rohitova hisna pomocnica (tu jo ima ocitno vska) je vceraj oprala najine cunje, a jih seveda tudi pustila zunaj na strehi, na terasi, da se posusijo, kar pa se v celodnevnem nalivu seveda niso. Tako je jutro minilo v pranju ze opranega, a ponovno svinjskega perila ... zabavno.
Nato pa na lov za posiljanjem paketa domov! Indijci svojo posto jemljejo zelo resno, zato je treba vse pakete zaviti v lepo sesito cunjo, tako da mi je bila prva naloga poiskati krojaca. Na Kalidasa Road seveda mrgoli tudi tega biznisa, tako da podvig ni bil tezek. Nekemu ocitno nememu Indijcu in njegovim trem neanglesko zgovornim pajdasem sem pustila paket, se vmes butnila na caj, cez pet minut pa pobrala v belo cunjo zavit paket. Imenitno. Odstela sem 60 rupij oz. en evro.
Nato me je cakal nov izziv: preklicati zeleznisko karto in kupiti novo. Ne vem, kaj me je obsedlo, da sem kupila zeleznisko karto skozi Bangalore do Kannurja, ker to je cista neumnost (priblizno tako, da bi iz Ljubljane v Celje sla mimo Metlike), zato je bilo treba ukrepati. Diwali hocem namrec preziveti v MAduraju, ki je sredi Tamil Naduja, do tja pa vozi le nekaj vlakov iz Kerale (kjer hocem biti naslednje par dni), pa se vsi so bili zabasani, ker je pac diwali in ker je Madurai the shit za ta festival. Po slalomu skozi indijsko logiko rezervacije kart sem torej le uspela preklicati ze kupljeno, kar me je stalo 40 R, in kupiti novo (vrnili so mi 41 R): 3. novembra iz Trivandruma do Maduraia, pridem isti dan zvecer, tam me pobere Raj. Super.
Stopila sem na bus do poste, da koncno oddam se ta paket. Tam pa nova pravila in nove zagate ... posiljanje paketa v Indiji je res ekskurzija! Nalimati sem morala posebne forumalrje, enega v celoti, drugega samo na pol, ampak preden sem dojela, kaj hocejo in kje je lepilo in kam moram napisati naslov, sem se tudi presmejala. Ko nam je koncno uspelo, sem za letalsko posto (v Slovenijo z ladjo ne nosijo), ku naj bi prispela v dveh tednih, odstela 1445 rupij oz. dobrih 20 evrov, kar je se enkrat toliko kot v Maleziji za isto kilazo (tocno 3,95kg). Vemo za drugic. Je pa nesporno bolj zanimivo in adrenalinsko.
Bluzila sem okoli po tem brbotajocme mestu, se butnila nekam na meals in chai za 37 rupij, nekam na kavo za 4, nekam na papajo in ananas, nato pa proti koncu popoldneva na bus do Kalidasa Road, kar je bil spet dogodek zase. Oblezla sem celo Mysore palaco (not nisem sla, ker me nekako ne fascinira, pa se fotografija je baje prepovedana) in cakala bus nekje, kjer bi gotovo moral iti mimo, pa nisem imela srece. Zato sem se sprehodila do city bus postaje in po nekaj sprasevanja koncno dobila pravi bus, ki me je pripeljal do poznanega obmocja.
Oglasila sem se (spet) v Beauty Worldu, saj me je cakala se zadnja lepotilna preizkusnja: herbal facial. Ker sem kar vpadla, sem morala malce cakati, saj je bila v salonu totalna guzva. Ze morajo biti dobri, sploh zato, ker se je sefica Suvarna solala v Savdski Arabiji, na kar so jasno in glasno opozarjale stevilne diplome in fotografije. Potem pa sem bila na vrsti in zabava se je spet zacela. Indijka me je mazala zdaj z eno zdaj z drugo zavbo, na koncu pa se je lotila zadeve, kot se sika, torej izjemno bolece! Ampak za lepoto se trpi, kajne, tako da sem bila navznoter vsa srecna, da bom koncno odresila svoj fris raznega smoga, prahu, svica in podobne nesnage, ki se na potovanju rada zazre v pore. Na koncu je uletila se sefica Suvarna in vsi smo bili srecni, sploh pa, ko sem jim izrocila 350 rupij oz. slabih set evrov za dobro uro masiranja in maltretiranja.
Vmes je seveda spet zacelo scati, tako da ko smo se dobili s Suhitom in Manishem, nismo hodili dalec na vecerjo, ampak spet v Sixth Main, kjer sva bila s Suchitom predvcerajsnjim. Suchit je kot pravi foodie narocil za predjed paneer chili, Manish pa masala puri, za glavno jed pa tokrat mushroom green peas curry in vegetable makhanwala (ki sta se jima pridruzila ponovno tandoori roti in jeera rice). Manish naju je vmes zapustil, tako da sva s Suchitom sama dokoncala pojedino in si narocila se en caj, takrat pa je uletil se Rohit, ki me je zategnil domov. Prezivela sva zabaven poslovilni vecer.

---