Hongkongizacija!

---

Danes so baje na delu angeli, pa da vidimo, kaksno energijo mi bodo prinesli ...
Vitor me je pospremil na direkt bus za 3,20 patacas do terminala za trajekte do Hong Konga. Na terminalu totalna guzva! Kot da bi se cela Kitajska odlocila iti tja za vikend. Imela sem kar nekaj tezav, da sem koncno nasla okenca za prodajo vozovnic, potem pa sem se le odkasljala za 141 macau patacas in ob 11.5 odrinila svoji novi destinaciji naproti. Trajekt firme Turbojet je kot letalo, tocno taksni sedezi, opozorila po zvocniku, navodila v predlacku v zicu pred teboj ...
Tudi v Hong Kongu sem imela kar nekaj logisticnih tezav, da sem le nasla MTR (kot tu pravijo MRT). Kupila sem si octopus card (pa kaj je s temi morskimi zvercami, da jih imajo tako radi za kartice? tudi v Londonu se namrec kartica za podzemsko imenuje oyster card) in se zategnila do postaje Fortress Hill. Tam se poiskala Days Inn, kjer mi je filipinska usluzbenka za salterjem sprva dejala, da so povsem polni, a z malo mojega javkanja in jokcanja je le nasla eno posteljo zame v mesanem dormu za 6 oseb. Sweet! Placala sem 184 dolarjev in odprla cudovito sobico z lusnimi lesenimi pogradi in lastno kopalnico. Res kul in zelo priporocam! (meni ga je CS druscina v Kong Kongu)
Ravno sem se podala raziskovati okolico in si privoscila eno nudl juhco, ko mi je pisal Michal, ce bi se dobila na postaji Yau Ma TEi. Seveda, brez problema, zato sem bila cez pol urice ze tam, na drugem otoku, na severu - Kowloon. Michal, 27-letni Teksacan, muskontar in fotograf, mi je razkazal okolico, ki je izjemno zanimiva, saj se staro in novo nenehno mesa med seboj. Yau Ma Tei je baje Brooklyn Hong Konga, mi je povedal.
Najprej sva na fruit marketu naletela na gose, ki so vneto lupile pomarance. Imele so jih ze cel kup nalupljenih, zato sem jih hotela nekaj kupiti, pa so mi jih zacele kar turiti v roke. Izkazalo se je, da potrebujejo v bistvu samo lupino za neke svoje juhice, meso pa vrzejo stran. O moj bog, kaksen greh! Zato sva ga z Michalom nujno morala omiliti.
Na ze zaprtem marketu so fotografi streljali reklame z lepotickami v minikrilcih in porocnih oblekah, za vogalom pa sva nasla povsem spedenan parkec. Potem pa spet totalno ludilo v naguzvanem okolisu z lokalnimi marketi (sekanje rib, prodajanje bok choia, ipd.), in takoj zatem spet en popolnoma modern soping center, obdan z bozicnimi okraski (saj res! totalno sem out iz tega filinga). Kot iz Bangkoka v Singapur, se je zasmejal Michal.
Hodila sva po teh ulicah in prehajala iz sveta v svet, si vmes privoscila bubble tea (ceprav ni tako dober kot v Tajvanu, jasno), hodila gor dol po stopnicah, levo desno, pripovedovala zgodbe, se vmes dobila se z enim njegovim prijateljem Oscarjem, ki je rojen v Salvadorju in je odrasel v Torontu in je tudi muskontar, ta pa naju je popeljal do neke super dobre secunaske restavracije, kjer sva sla na vecerjo, spet na neko nudl juhico, a povsem drugacno kot pred par urami popoldne.
Sla sva do postaje MTR Hung Hom: ta v bistvu ni del mreze MTR, ker so jo zgradili Kitajci posebej in pelje direkt v Shenzen, a je vseeno povezana z drugimi MTR linijami. Tako sva sla v Kowloonu vsak v svojo smer, jaz do postaje Diamond hill, kjer sem dobila svojo dnevno dozo zena: tam namrec stoji cudoviti par Nan Lian garden. Nikjer nikogar (razen strazarjev in zaljubljenih sprehajalcev), pagode, jezerce, mosticki, lahna muzika, vegetarijanska restavracija (zraven so budisticni samostani) ... Lepo. Res lepo. In za majo ubijalsko visoki neboticniki.
Zategnila sem se spet do postaje Yau Ma Tei in sla na baje najvecji nocni market v Hong Kongu na Temple Road. Market je res ... neskoncen. Res. Sprehajas se stisnjem med stojnicami, obdane pa so s kulinaricnimi ponudbami vecera. Seveda spet vse od Hello Kitty kica do raznoraznih seks pripomockov (ta je nova), torbic, majic, opreme za mobitele, drugorazrednega kica in fake Gucci bags. Zakon. Za-kon.
Vlece se do postaje Jordan, zato sem sla na MTR kar tam, in potem po sedaj ze poznani ruti nazaj do hostla v Fortress Hillu.

---