Se o Aurovillu


Advertisement
India's flag
Asia » India » Tamil Nadu » Pondicherry
October 16th 2010
Published: October 16th 2010
Edit Blog Post

Ludilo se nadaljuje: vpisala sem se v scuba diving tecaj v Pondicherryju - of all the places! Ampak do tja se pridemo ... Dolgujem namrec se par vtisov iz Aurovilla.
Torej.
Z Matejem, 38-letnim fizikom z Gorenjske, sva pojedla vecerjo na terasi solarne kuhinje in imela prijeten pogovor o Aurovillu. Njegova izkusnja:
"Pred 4 leti sem prisel za 3 mesece in ostal. Fasciniralo me je sonce oz. nebo. Sploh mi ni bil problem tu ostati, na Slovenijo me ni nic posebej vezalo. Zacel sem s projektom z opekami: Earth Institute, kjer smo izdelovali opeke iz zemlje. Tkrat je primanjkovalo bivalisc, zato se je projekt zacel simbolicnom, do zdaj pa smo tako zgradili ze dve veilki hisi in delo se se nadaljuje.
Moj vsakdan je razlicen. Nekaj casa porabim za urejanje hise, nato delam od doma, saj ustvarjam iPhone aplikacije, tako da vecinoma sedim za racunalnikom. Za Sadhana forest sem ustvaril spletno stran, to je druga najvecja prostovoljska organizacija v Indiji, tako za tisto od Matere Tereze. Leto in pol sem v lokalni soil delal tudi kot ucitelj racunalnistva. Otroci so drugacni od slovenskih, vse jih zanima, zelo so radovedni in se hocejo uciti.
Z ostalimi Slovenci (Dalaj, Miranda, Miriam, Darja, otroka Hana in Antonio) smo zaceli delati na mednarodnm projektu, da bi vsaka sodelujoca drzava imela svoj pavilijon, torej za nas je pomembna predvsem Slovenija, a smo se malo ustavili zaradi pomanjkanja financ. Vsako leto pa pripravimo en velik umetniski projekt, letos bo ta v Sloveniji: 23. 11. v Topu odpiramo dogodek Mizica, pogrni se, v katerem smo 50 ikeinih mizic oblepili s printi detajlov stekla. Dodali smo multimedijo, manekenke, balet, friziranje ...
Kot Auroviljan dobivas maintenance denar, ki ni velik, pokrije ti samo stroske, ti pa v Indiji res niso visoki. Zdravstveno zavarovanje je urejeno, imamo res dobre zdravnike, zobozdravnike, klinike. Sicer pa Auroville spada v Tamil Nadu drzavo, a vecina administrativnih stvari se ureja v Pondiju.
V cem je fora zetotov? Nimam pojma, se sam ne vem. Morda edino zato, da se poudari pripadnost skupnosti.
Vmes nisem bil nic v Sloveniji, samo na Tajskem, grem pa domov decembra - za cim manj ccasa, upam, da le nekaj mesecev, saj bi se rad cim prej vrnil. Do kdaj bom ostal, ne vem, zaenkrat je plan, da za vedno."
Sicer pa ima Matej tako kot ostali cistilko, tamilsko ne zna, razen par besed, niti ga ni zanimalo, da bi se kdaj naucil jezika.

Naslednji dan, torej v cetrtek, sem se dobila z Veronique. 47-letna Francozinja je v Aurovillu 10 let, nudi pa vodstvo po naselju, placilo je donacija. Dobili sva se zjutraj v Visitor centru in z njenim motorjem sva do kosila obdelali stevilne se ne videne tocke, in tole je njena zgodba:
"Indija me je poklicala. Prvic sem bila tu pred 25 leti in sploh nisem hotela v Auroville, ko pa sem bila pred 10 leti ponovno tu, sem sla zaradi potencialne sluzbe, ki je nisem dobila, a sem vseeno ostala. Namen je bil en mesec, potem pa nisem hotela vec oditi. Trikrat sem si ze kupila enosmerno vozovnico nazaj v Francijo, pa nikoli nisem odsla. Aprila sicer grem, da si podaljsam vizo, a prihitim cim prej nazaj.
Sem uciteljica rocnih spretnosti, a zaradi bolezni ne opravljam vec tega dela. Zdaj ponujam te oglede, masiram, nudim jahanje konj.
Imam iste sanje kot The Mother. Zivjlenje tu je lepo, lagodno. Vodi me spiritualnost, skupna vizija, sanje. Zaenkrat moje sanje, da bi ziveli brez denarja, niso mozne, a sanje vendarle so.
Kam gre Auroville? Ne vem, bomo videli. Po mojem ni mozno imeti 50 000 prebivalcev, kot je hotela The Mother, to je noro. Po 40 letih vemo vec, uredili si bomo drugace. Lani je umrl glavni arhitekt Roger Anger in sedaj se lahko marsikaj spremeni. Problem je z navzkrizjem interesov: stari nacrti trcijo ob nove. Sekajo drevesa, vrtove, da bi postavili takrat zacrtane ceste, mi pa smo proti. Ni neke glavne osebe, vsi imajo enakovreden glas.
Elektriko ne dobivamo samo iz OV, predvsem iz JE, kar ni dobro, a tako pac je. Zmanjka je vsak dan in ni nobenega problema. Ce v Evropi ni elektrike samo ene ure, je cel skandal. Nekoc je nismo imeli pet dni zaradi ciklona, pa se nihce ni jezil.
Resitev za clovestvo je, da svoje hrane ne kuhamo. Jaz sem v sezoni prehranjujem vecinoma presno.
Vsak dan se dogaja kaj drugega, res: delavnice nakita ali kulinaricne, izdelovanje papirja, filmski veceri, razstave, ogled Sadhana foresta, glasbena produkcija, joga, vodne masaze, res ni da ni!
Ja, res je veliko betona in ne naravnega materiala. Zato smo zaceli z izdelovanjem opek s stiskanjem naravnih materialov. A beton je poceni, naravni materiali pa dragi. (Ogledava si eno tako gradbisce, kjer si nek Nemec - Auroviljan gradi novo bajto iz evkaliptusa in takih opek. Temelji so betonski zaradi termitov, ki so tu velik problem.) Tezko je tu graditi hiso, ker traja in traja. Delavci so pocasni, tezko jih je nadzorovati in motivirati, vsak si kar naprej jemlje dopust. Kako do hise? Jaz sem imela sreco. Poznala sem nekaj ljudi, ko sem prisla, ki so mi odstopili hiso, ko pa sem postala Auroviljanka, sem prav tako poznala nekoga, da mi je odstopil novo. Zdaj se edalje vec ljudi seli iz his v vecstanovanjske enote, tako da zapuscena hisa nato pripade Aurovillu.
(Blazno veilko se gradi, in to od skromnih his do razkosnih vil.) Na cakalni listi je 300 ljudi, zato.
(Sli sva v trgovina v solarni kuhinji. En del je kot zivilska trgovina, drug z oblekami.) Vsak mesec dobis 2500 rupij maintenance denarja, s katerim lahko nakupujes zivila. Na racun lahko polozis tudi 300 rupij mesecno in potem jemljes obleke, kot zelis.
Prej nismo imeli nobenih varnostnikov, zdaj pa zaradi kraj ja. Prej nisem zaklepala hise, zdaj jo, motor tudi, saj so mi ga ukradli.
Verite je recimo super skupnost, saj so clani komune res povezani, drugo pa razpada. Ni vec skupnih prostorov z enim pralnim strojem, zamenjala sta ga TV in racunalnik. S tem pozabljamo svoje sosede.
Mi nismo hoteli imeti kipa Sri Aurobinda, a ga je darovala vlada. Tu si je hiso postavil tudi neki drzavni uradnik, ki ne razume koncepta Aurovilla in stvari jemlje v svoje roke, kar mi ni vsec. Npr cesto so razkopali samo zato, da so lahko potegnili kable za internet do njegove hise.
Imamo stevilne knjiznice.
Slabo se je pisalo o Aurovillu, kao da imamo visoko stopnjo pedofilije in prostitucije, zato ti res polagam na srce, da se pred objavo posvetujes z nasim prijaznim press centrom."

Za kosilo sem koncno le odsla tja, kot smo prejsnji dan zeleli z M&S, torej v Bharat Nivas. Gigantsko kosilo (thali) za donacijo! (dala sem 35 rupij.) Noro dobro! Nameces si riz, rdec ali bel, pa chapatije, pa sambar in dhal, pa to in ono ... in nato free refill! Prisla sta tudi M&S in imeli smo se super.
Nato pa sem jo ze popihala nazaj do svoje rezidence, spakirala in zastopala dva Indijca z avtom, da sta me zategnila do Snahelovega Kofi bara, kjer me je odlozil prvi dam. Tam sem spila se eno kavo in se pogovorila se z njim. In tu je njegova zgodba:
"Prisel sem pred 4 leti zaradi otrok, da bi jih tu solal. Nisem Auroviljan in nikoli ne bom, zato so otroci solo najprej placevail, potem pa, ko je njihova mama postala prebivalka, se je to nehalo. Do sedaj sem zadovoljen, k Aurovillu pa prispevam prav tako, kot ce bi bil prebivalec. Vsec mi je ideja Aurovilla: harmonija, mir. A distanciram se od politike in administracije. Ker sem Indijec, lahko zivim kjer koli in mi ni treba podaljsevati vize tako kot Evropejci.
Za zacetek po mojem potrebujes 10-12.000 rupij, vsaj tri leta tako, preden dosezes nivo, ko si upravicen do maintenace.
Auroville ima velik potencial, a manjka povezav med Auroviljani in lokalnimi skupnostmi. Temu pravimo Auroville fringe. Zacelo se je s spiritualnostjo, nadaljevalo pa v povsem drugo smer. Zdaj najbolj poudarjajo trajnostni razvoj in samozadostnost, kar pa ne bi moglo biti dlje od resnice. A ker se oglasujejo kot projekt, so zavarovani pred ponarejenim oglasevanjem. Niso samozadostni, denar prihaja od zunaj, od vlade, Unesca in podobnih struktur, proti katerim se v bistvu borijo. In ce te nekdo tak sponzorira, torej ne mores poceti vsega, kar hoces, zlasti pa ne njim v skodo. Slonijo na prostovoljcih, niso poucevalni centri, ampak pilotski projekt. Prostovoljci investirajo svoj cas in denar, tako to deluje. Nas Kofi bar pa je res samozadosten, po zacetni investiciji smo zaceli sluziti in nimamo zunanjih virov.
Posamezniki imajo zares dobre ideje, kako voditi Auroville, a na splosno so zelo nekonsistentni. Takih dobrih iniciativ je veliko med prijatelji Aurovilla, zato ima Auroville res velik potencial, verjamem vaanj, vendar je se otrok, saj 42 let za neko mesto in miselnost res ni veliko.
Neskladje: ogromno denarja so zmetali za gradnjo MAtrimandirja, ki sedaj niti ni vec v ospredju, nimajo pa urejenih cest in okoliske vasice stradajo, ni knjiznic, igral, solske opreme. Zakaj ne investirajo v svoje otroke? Konec koncev bodo Auroville zapustili njim. Niso v koraku s casom.
Svojo hrano pridelajo samo v 3 %, ceprav je na lokaciji dovolj zemlje, da bi s pravilnim obdelovanjem nahranili vsaj pol Pondicherryja."

Advertisement



16th October 2010

Dan, danes sem nekaj brskal po netu in izbrskal tvoj travel blog, ki mi je skrajsal zdolgocaseno soboto :) hvala. Pri foticu si jo pa poseni odnesla, ker err99 veckrat pomeni pokvarjen zaklop... Vzivaj dalje. LP JAN
17th October 2010

hej! me veseli :) ja, vem, tale error se mi je ze enkrat pojavil na tem foticu ... pred leti. no, zdaj nekako nisem imela izbire :) in ce so indijci rekli, da je problem v leci, je pac v leci. in zdaj dela!! :))) prijetno krajsanje se kaksnega drugega dne ti zelim

Tot: 0.383s; Tpl: 0.01s; cc: 20; qc: 79; dbt: 0.1476s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1; ; mem: 1.2mb