Iguacu, Rio in fuzbal na Marakani

---

Ja, naslednji dan sva sla na Iguacu slapove. Obiskala sva jih iz argentinske strani, kjer so veliko lepsi. Ker avtobus fura non stop in preckanje meje ni problematicno (vsaj ne, ko gres v Argentino) sva hitro prispela. Brazilci se sploh ne sekirajo za obmejne formalnosti in smo se samo peljali mimo, medtem ko sva morala na argentinski pokazat pasose. No, prispela sva v park, placala mastno vstopnino in se po nalivu odpravila raziskovat. Z vremenom sva imela ''sreco'', saj v tem casu ze dolgo niso pomnili taksnih nalivov. Po parku hodis po urejenih potkah, se vozis z vlakcem, opazujes dzunglo in zivali (videla sva nekaksne cudne rakune in enega ptica) ter ves cas oprezala, da na naju ne skoci jaguar. Slapovi pa so enkratni in ogromni. Za boljso predstavo uporabite strica Googla. Res da ni bilo toliko vode, kot na visku dezevne dobe (ceprav je padalo tako), ampak je vseeno bilo cudovito. Na poti nazaj sva bila spet v srediscu pozornosti ( prigode s policaji sem ze omenil, na eni drugi voznji pa sva mislila, da je najin bus odpeljal in sva kot kure letala okoli, dokler naju ena iz busa ni pomirila, da je sel nas voznik tankat. Ko pa je prispel, je bil drug, saj je bil cisto enak bus od iste firme, ampak namenjen v drugo smer, mi2 pa sva seveda mislila, da je najin in sva se vkrcala. Potem naju je sprevodnik cudno gledal in nekaj klobasal in sele ko sva videla da ni najinih stvari nama je kapnilo.) No, na argentinski meji je potrebno placat 5 pesotov neke takse, ki so si jo izmislili, da bi zvabili denar iz turistov. Domacinom seveda ni treba. Mi2 sva seveda ze ves kes zapravila, imela sva samo 5 R, kar je ene 300 sit. Ostalih pet sem moral sfehtat od dobre duse, ki se naju je usmilila v teh tezkih trenutkih. Naslednji dopoldan sva porabila za potrjevanje letov, kar je na koncu po mailu naredila usluzbenka na STA-ju v Ljubljani, nato pa sva sla na 23 urno voznjo v Rio. En dan na busu, kaj pa je to in hop sva bila ze v enem najbolj znanih mest na svetu. Malo sva hodila naokoli, hotela it na un znamenit hrib(ne na J.C.-ja) Sugar loaf ampak je bila megla. Vsa utrujena greva spat, ampak ker so ga celo noc spodaj pili, peli in razgrajali, eden pa se je celo odlocil, da zna igrat na piscal, nisva spala skoraj nic. Naslednje jutro pa na Copacabano, toplo morje, capirinje in pocitek. Vsem moskim sporocam, da so Brazilke prav posteno rejene bajse in da so tiste lepotice, ki jih kazejo na vsakoletnem karnevalu, najbrz tudi edine lepe zenske v celi drzavi. Ce greste danes za 3 minute v center Ljubljane boste videli vec lepote, kot sem jo jaz v tem tednu. Medtem ko bi dekleta na Copacabani veliko bolj uzivali v pogledih na postavne Brazilce, katerim tek, odbojka, nogomet,fitnes... niso tuji.
Popoldan pa sem si ogledal slavno Marakano. In da bo fantje vase ljubosumje se vecje, vam povem, da se je na njen odvijala tekma. Jp, najjaci klub v Braziliji Flamingo je igral proti Germiu. Bili smo na tribuni z navijaci in vzdusje je bilo noro. Navijanje se je zacelo ze uro pred tekmo in ni prenehalo do konca. Non stop so bobnali, peli, kricali, in beseda PUTA se je uporabljala za tuje in domace igralce, ko so zaribali kaksno akcijo. Tekma sama ni bila ravno prevec kvalitetna, cudne sodnikove odlocitve (faul v 16m, rumen karton, ampak ne penal) toda po italjanskem razpletu smo zmagal 1:0 v zadnjih dveh minutah. Takrat se pa je navijacem itak utrgalo. Ce zakljucim: Bilo je nepozabno. Pa naj se enkrat dodam. Na Marakani sem si ogledal tekmo. Zvecer je bil BBQ ''ol ju ken it parti'' in pred spanjem sem se prav lepo nabasal. Danes nisva pocela nic, spet sva hotela na hrib, ampak je bila spet megla. To bo to. Jutri za par mesecev zapuscam Juzno Ameriko. Zopet je bilo nepozabno, odlicno sva se imela in lahko bi rekel, da je bilo tole eno najboljsih potovanj do sedaj. Vsaj kar se lepe narave tice. Cez nekaj ur bova zopet tlacila Stari svet, toda upam, da ne za dolgo. Vonj po Afriki je vse mocnejsi.
Lp in fajn se mejte

---