Rotorua

---

---

Zjutraj sva se s plaže Waihi zgodaj odpravila proti Rotorui, po mnenju številnih glavni turistični destinaciji na Novi Zelandiji. Nova Zelandija leži nad številnimi vročimi točkami, ki jih je mogoče na površju videti v obliki izvirov vroče vode in gejzirjev. Rotorua leži na termalno zelo aktivnem območju, zato brez ogleda gejzirjev in bazenčkov vrelega blata seveda ni šlo. Izmed številnih termalnih območij sva izbrala Whakarewarewo, ki je najbližje središču Rotorue, poleg gejzirjev in vrelega blata pa zajema tudi prikaz maorske kulture in nočno ogrado s kiviji - pticami seveda.

Najprej sva zavila h kivijem. Ker so kiviji nočne živali, je njihova ograda čez dan v temi,* da je mogoče videti (kolikor se to sploh da v skoraj popolni temi), kako tekajo sem in tja. Odrasli kiviji so veliki kot kokoši in imajo glede na telo zelo dolg kljun.

Kivijem je sledil ogled gejzirjev in vročih vrelcev. Ker je voda, ki brizga na površje, bogata s kamninami in žveplom, je bil tudi vonj v parku temu primeren. Približno dvajset minut sva morala čakati, da je začel bruhati največji gejzir, in to kar 30 metrov visoko. Nekaj gejzirjev v parku tudi miruje - nekdaj največji je nazadnje izbruhnil leta 1969. Predvidevajo, da se je zaradi lokalne porabe tople vode znižal tlak v podzemnih rovih, zaradi česar nekateri gejzirji niso več delovali.

Popoldne sva si ogledala še središče Rotorue, kjer je prav tako mogoče videti številne vroče izvire. Mesto leži ob skoraj popolnoma okroglem jezeru z enakim imenom. Mesto s pridom izkorišča toploto, ki jo zagotavljajo vroči vrelci.

Zvečer sva se zopet odpravila na sever, tokrat v bližino mesteca Whakatane, kjer jutri nadaljujeva svojo pustolovščino z obiskom vulkanskega otoka.

* S kiviji sočustvujeva, saj je tudi najin bioritem zadnje čase obrnjen.

---