Advertisement
Prideš v New York, Manhattan, izstopiš na katerikoli postaji in začneš hoditi, kot vsi ostali. Ne morem trditi, da je tempo zelo hiter in da se vsem nekaj mudi, res pa je da se veliko hodi in hodi. Podzemna obstaja, ampak sem razvajena z madridskim metrojem in se mi je zdel tukaj strašno počasen in zatohel, zato sem ostajala nad zemljo.
En teden je malo za New York, en teden je zelo premalo in če bi ostala malo dalj časa bi bilo dolgo, ker je veliko stvari za poskusit. Mesto, ki nikoli ne spi, baje, čeprav mi je manjkalo uličnih umetnikov, glasbenikov, klovnov, o tem ne duha ne sluha. Tipičen NewYorčan oblečen v črno, s kavo v roki, ponavadi z dvema službama ali več, prijazen in zanimivo, ne pogleda v oči. Preveč ljudi, preveč prometa in za kaj takega se ne zmenijo. Vsi so od povsod, zato te nihče ne vpraša od kje si, samo kje trenutno živiš.
Ker ne gledam televizije se mi ni zdelo vse znano, tudi par slavnih igralcev, ki sem jih imela srečo videti, je bilo meni neznanih in tako sem uživala v vseh čudesih. Stolpnic dovolj, da bi se Spiderman utrudil, nesrečnih dvojčkov ni
več ampak že gradijo bodočo najvišjo zgradbo na svetu (Freedom Tower). Na Wall streetu nisem ugledala nobenega bogatega, ki bi me sponzoriral, je pa bilo dovolj policistov, ki so se pripravljali na demonstracije in ja tukaj je bilo kot v filmu, vsaj 70% je bilo precej okroglih in so jedli krofe.
O New Yorku nisem vedela veliko, le da ga je treba obiskat, malo odplesat, pogledat kakšno plesno predstavo, poskusit hot dog ob reki Hudson in videti če kakšen policaj lovi gangsterje, in avtomobili švigajo in pam pum pam in pride Bruce Willis,...no, nič od tega!
Sem šla na par plesnih tečajev, v eno izmed najboljših plesnih akademij in večina udeleženk je bila oblečenih v stilu Jane Fonda iz 80', sej veste, pajkice, pol pa še en dres čez (ok malo pretiravam), v črnem, tako da sem malce izstopala z mojimi ohlapnimi cunjami. Kljub temu, da sem šla na moderni ples, sem vedno pristala v poziciji baleta, malo Broadwaya in še najbolj mi je bila všeč izjava plesne trenerke 'Feel like a swan!' (počutite se kot labod) ob kateri sem kar malo klecnila!
Hrana je raznolika, če nimaš denarja pač ješ pico vsak dan, za variacijo lahko
poješ še kakšen hot dog jeee. Če imaš malo več denarja, greš v eno izmed milijon restavracij in dobro ješ in dobro plačaš obvezno napitnino, tako pač je. Napitnina je okoli 20%, vendar če nisi zadovoljen s postrežbo ne daš nič, kar je skoraj nemogoče, ker so vsi tako prijazni. Na koncu sem bila že čisto zmedena, komu jo je treba dat in komu ne in koliko in kdo me bo grdo pogledal.
Gremo na kozarec vina, 15 dolarjev, vsi kolegi-domačini so mi potrdili, da je to res poceni. Imajo veliko odličnih malih pekarnic, kjer je izbira odlična in slastna. Možnost je vedno tudi trgovina, se najde prav vse bio, brez maščob in super light in super. V enem tednu nisem videla kuhati nobenega, niti moj kolega niti ostali, ker se menda ne splača. Sadje se večinoma kupuje na ulicah, 1 jabolko 1$ in tako naprej. Znanje španščine pomaga, znanje angleščine ni nujno, v vseh jezikih se nekako zmeniš. No priznajmo, španščina je že uradni jezik.
Taksi je odličen transport po mestu, poceni, taksisti so povečinoma molčeči Poljaki, Ukrajinci, Pakistanci,..in ponavadi nimajo prostih dni v tednu, mesecu, letu!!
Gledališč na pretek, jazz koncertov tudi, kulture tudi, tako
da če ne veš kaj bi, se ti lahko malce utrga. No tako hudo spet ni, veliko bleščic in neonskih napisov, disney junakov, helloooo sej to je New York. V centru visi velik napis, da za Manhattan rabiš samo milijon dolarjev ter sanje in sigurno boš uspel (s toliko denarja lahko sanjam kjerkoli!)
Navdušil me je High Line park, ki se vleče po bivši železniški progi, nad glavnimi avenidami, polno zelenja in rož. Na splošno je Manhattan zelen, veliko dreves in parkov ter vedno več kolesarjev. Noro- v Nju Jorku se tudi v parkih ne sme več kadit, niti pred šolami in vrtci. Znani Central park je res velik, seveda sej sem v Ameriki. Imajo zanimiv sistem donacij in pridobivanja denarja za vzdrževanje parka. Lahko 'posvojiš' eno klop in ti dajo na izbrano klop spominsko ploščico z napisom, ki si ga želiš. Mislim, da so donacije od 7000$ naprej.
Uspelo mi je skočit še čez reko do Jerseya, ki se zdi zelo mirno in prijetno mesto. Harlem, ki je na severu je druga zgodba..dobrodošli v črno Ameriko. Kip Svobode sem videla samo od zelo daleč. Sej verjetno je tak kot na slikah, tako, da bo treba ponoviti obisk.
Advertisement
Tot: 0.1s; Tpl: 0.012s; cc: 8; qc: 24; dbt: 0.0765s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1mb