Advertisement
Published: June 13th 2008
Edit Blog Post
Lep pozdrav iz dezele Vikingov! Sem ugotovila, da bi bilo pred Islandijo mogoce dobro, da obiscem kaksno drugo severnjasko drzavo in se privadim na podnebje. In pregovorno draginjo.
Torej, od letalisca v Arlandi do Uppsale povsem brez problemov. Nabavila sem karto za 120 kron (kar je ene 12 evrov) in v 20 minutah me je ekspresni vlak pripeljal (zakaj akih ne delajo pri nas???) v Uppsalo. Tam me je pobasala Zala in odpesacili sva domov, v njeno naselje, ki je kaksnih 10 minut hoje oddaljen od postaje. Cel zur! Za na poti iz Arlande do sem je bila narava svetska (in svedska), tu pa je ta skandinavska arhitektura se bolj prisotna. Me likes.
Sli sva malo naokoli po downtownu, pa v katedralo, pa v nek muzej, kjer imajo avditorij za obdukcije - baje zelo znan, ker je Uppsala izjemno univerzitetno mesto. No, tukaj se mi je koncno izplacala novinarska okupacija, ker sem imela prost vstop zaradi majhne cudezne bele plastike po imenu Delo press.
Sli sva se malo naokoli, v stavbo univerze, pogledali rune (kdo bi si mislil, da so jih pogruntali Vikingi!??!), pa v trgovino, pa nazaj domov, ker sva bili ze sestradani. Nalozili sva v pec lososa, na stedilnik pa riz in se za kosilo - na balkonu v soncku! - nazrli, kot se spodobi.
Nato sva sli nazaj v mesto, kar je itak v pes razdalji. Verz lovable. Sli sva najprej do nekega novega kongresno-koncertnega centra, ki je narejen v povsem modernem stilu, tako nekako, kot bo zgledal prihodnji Kolizej. Ali vsaj naj bi. Sli sva not, ker se da z vrha videti 360-stopinjsko panoramo Uppsale (kar je, mimogrede, ena sama ravnina, ker hribi so pac na Norveskem), pa se je tam FUL dogajalo. Ocitno je imel svedski rdeci kriz neko zborovanje, ker je bilo mali milijon ljudi in brosuric in predavanj in letakov in oh in sploh vsega boga. Sli sva ven, zacelo je napol dezevati (prej je mocno sijalo sonce, zato sem brihtna buca pustila marelo doma), zato sva odhiteli v Zali zelo priljubljen kafic. In je res kulski! Sploh je tu polno enih kaficev, kar je zelo zelo dobrodoslo. No, ta je narejen v takem rustikalnem starinskem wannabe stilu starodavnih cajnic in je mega vzdusje. Privoscili sva si kavo, cafe latte in rabarbarino pito - rabarbara in brusnice so tukaj baje the shit - in bili tam, dokler ni spet zacelo na veliko sijati sonce. In kot zakleto je seveda se spet zmracilo, ko sva sli ven! Pa sva vseeno vztrajali in sli v neke botanicne vrtove. Scena: sonce je sijalo kot pri norcih, hkrati pa kar solidno dezevalo. Halo?! Se vecje presenecenje je bilo, da ni bilo nikjer nobene mavrice, ceprav so bili pogoji idealni. Te Svedi so zanimivi.
Lutali sva malo med temi in onimi rastlinami, imajo celo palme (?), pa splezali na nek grad, pa se malo naokoli, tako da sva bili doma nekaj cez sedem. Uf, sva se kar nahodili. In ker sva si zasluzili, sva si naredili jagode z nekim kao jogurtom, ki to ni, ampak je neka mesanica med mlekom, kefirjem, kislim mlekom in jogurtom. Tudi ime je, ce ga prevedemo dobesedno, mleko-ki-to-ni-mleko. Seveda bio. (Naj dodam, da sta gostitelja IZJEMNO po mojem kulinaricnem okusu: bio, eko in podobne oznake - I´m loving it!)
Totalno se mi je spalo oz. se mi se, tako da je samo vprasanje casa, kdaj bom podlegla. Konec koncev sem vstala ob pol petih! To pa je tudi dosezek. Problem je le, ker je tu se kar svetlo in varljiva svetloba, kot da je ura nekje pol osmih, je pa ze petnajst do desetih. Tako severno se nisem bila in scena je zanimiva. Aja, Petrus dela oz. je na neki poslovilni zadevi, tako da cisto mozno, da bom sla spat, ne da bi sploh videla svojega gostitelja.
Advertisement
Tot: 0.432s; Tpl: 0.011s; cc: 21; qc: 86; dbt: 0.1587s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.3mb