Spet v Vancouvru

---

Po poznem frustku sem se poslovila od Natea in jo mahnila z MRT do Main Stationa, od tam pa samo po hodinkih do glavne bus postaje, ki je seveda na istem mestu. Vse je tako neverjetno dobro oznaceno, da se res ne mores zgubiti.
Kot je rekel Nate, sem dobila za bus do Tainana totalno poceni karto: 220 dolarjev. Gre za neko promocijo, ki jo ne stekam najbolje, ampak hej, vazno, da je karta zaresna in poceni! Lokalka v cakalnici na buis mi je ralozila, da je to zato, ker imajo zdaj high speed railway in prides do Tainana namesto v 4 urah v 1,5, zato so busi cenejsi, da se sploh se kdo vozi z njimi. In res nas ni bilo prav veliko, ki smo se ob 13. uri vkrcali na bus.
In to kaksen! Ulala! Se bolj hud kot v Maleziji! Povsod televizorji, v vzglavnikih pa zvocniki. Res nor tale U-bus.
Sprva smo se vozili mimo kilometrov novih zelzniskih prog v nastajanju. Ocitno je to trenutno to, ker novim betonskim temeljem in drugih nastavkov za zeleznico ni bilo videti konca. Slava jim.
Nato pa smo presli v tipicni del srednjega Tajvana: sonce, rizeva polja, rastlinjaki, sadovnjaki in druge agro zadevscine. Po tocno 4 urah smo se res zapeljali v Tainan in na postaji sem pocakala Hansa (dejansko mu je tako ime, razlog je zelo poseben). Imel je ravno prosto - dela doktorat i medicinskh raziskav, pise znanstvene clanke - zato sva sla na vecerjo. Narocil nama je tajvanske zadeve: beef soup (govedino zakoljejo in skuhajo v istem dnevu), beef sauce on rice & salty duck egg with bitter melon. Tasty!
Hans je zanimiv poba mojih let. Rojen v Vancourvu (!!!!), nato je bolj ali manj zivel na Vancouver islandu, pa potem hodil v srednjo solo in faks v Montralu, pa bil veliko casa v New Yorku, zdaj pa je 10 let spet na TAjvanu. Kakor si lahko predstavljate, sva imela dovolj spage za pogovor.
Sla sva nato do njegovega doma, samo na hitro, ker se mu je mudilo na fuzbal; in tenis (je zagrizen sportnik), nato me je odlozil pred zeleznisko postajo. Tam sem pridobila zemljevid in se podala na sprehod po mestecu, k ije bilo nekoc glavno mesto Tajvana. JE topleje in vidi se, da je manjse, a stacun ni zato nic manj. Prav nasprotno, povsod se na veliko kupuje in prav zanimivo in zabavno mi je to, kako se mi gremo buy nothing day in podobne anti potrosniske zadeve, medtem ko je tu ... scena nepopisljiva.
Kar sprehodila sem se nazaj do Hansovega stanovajna, kar je trajalo kaksnih 20 minut, in ravno, ko sem hotela v stanovanje, me je klical, kje da sem in da ce greva na vecerjo. Moral bi instruirati nekoga po Skypu, pa je ucenec odpovedal, zato je imel prosto. Seveda, greva! Pripeljal se je mimo in sla sva nekam na jug mesta na racjo juho, ki je menda tudi ena od the zadev v tem mestu, ki sicer slovi po hudi kuilnariki. Po moje je odvec, c spet zapisem, da sem na pravem mestu ob pravm casu.

---