I AM bacKL!

---

I am back! Back to KL!
Kaj kmalu po prihodu iz Azije letos spomladi sem se nehala slepiti in si priznala, da je čas v Ljubljani - ki je sicer oh in sploh super in fenomenalen - samo vmesno čakanje med novim potovanjem v Azijo. To sem ugotovila še bolj, ko sem poleti najprej v Buidimpešti, nato v Španiji, potem pa na Nizozemskem največji izliv sreče dozivela, če sem naletela na kaj azijskega. Skratka, dileme, ali iti spet v Azijo ali ne, sploh ni bilo, najbolj pekoča odločitev je bila izbira destinacije.
Jebiga, ni padla Kambodza, ampak Malezija z Bangkokom. Zakaj, ne znam odgovoriti, ampak - idiotsko, kot se sliši - izbira je res peklenska. Priblizno tako kot: kaj izbrati med 85 % čokolado, tiramisujem, kokosovimi sladicami ali pandanovimi palačinkami? E, takle mamo.
Pot so sem je bila dokaj dolga,ker sem letela s Katarci (ki so postali moji najljubsi letalski prevozniki - takega razkosa pa se ne)> LJ - Frankfurt - Doha - KL. Dol grede sem vzela vege meni, ceprav KAtarci, kot se za muslice sika, ne konzumirajo svinjine, ampak sem hotela sprobati. Cestitka ze na Adrii, v sendvicu je bil dimljen tofu.
Na letu sem se oborozila z vsemi novicami o tajfunih, cunamijih in potresih obmocja, kamor grem. Dobra popotnica, ni kaj. Ampak: to je realnost in niti slucajno ji ne bom ubezala, ce zdim zavatirana doma. Konec koncev je tudi Ljubljana potresno zelo aktivna. Speca potresna Trnjulcica.
Na frankfurtskem letaliscu sem za hip zablestela s svojim neobstojecim znanjem nemscine (Ist das terminal 1? je bilo dovolj za navdusenje letaliskih delavcev), ampak sem se takoj postavila na realna tla, ko mi je neka sopotnica v cakalnici nekaj zabrundala po nemsko, pa sem jo lepo odslovila z nasmehom in Ich verstehe nicht. Brala sem La Cucina Italiana v nemscini (v sili hudic tudi muhe zre), z nami pa je cakala celotna posadka Qatar airways.
Porajala so se mi raznorazna vprasanja. Ne morem si pomagati, ampak v opazovanju (in dozivljanju) vzletov in pristankov letal je nekaj velicastnega. Obenem pa katastrofalno unicujocega za okolje. In to me, priznam, zre. Ampak: dejansko nimam izbire. Cas in denar sta mocno, mocno na strani letal v primerjavi z avtobusi in vlaki. Zakaj, recimo, ne obstaja kaksennizkocenovni ponudnik zelezniskih in avtobusnih prevozov (vsaj znotraj Evrope)? V VB imajo Megabus, kaj pa drugje? Razumem, da je za zelezniski promet to morda tezje, ker so zeleznice (vecinoma?) drzavne in je tezje kar tako napeljati se en tir (ceprav, ce so lahko v Spaniji namontirali Ave, zakaj ga ne bi mogli se kje drugje?). Ampak ceste? Saj tudi po nebu poteka avtocesta. Naj bo tako na Zemlji kot v nebesih ...
Intelektualne razprave nastran. V Dohi sem se na wcju spoprijateljila z eno Kitajko, ki dela kot security officer za ZN v Sudanu, Kartumu, in je sla domov na Kitajsko. Potem pa let do KL - Katarci so res majstri. Hrana za popizdit, ponudba filmov neverjetna (gledala sem Walk the line in Simpsons the movie, pa par Friendsov in Everybody hates Chris), osebje ultraprijazno ... od zdaj naprej samo se KAtarci, ce se da. In za povrh vsega sem imela na obeh daljsih letih sedez poleg sebe prazen. Zmaga.
KL nas je pricakal s "skromnimi" 32 stopinjami in soncem. Procedura je bila podobna kot s terminala LCCT (zdaj sem bila prvic na KLIA), torej bus do KL Sentral (za 10r) in potem na metro do Keponga. In tam je bil spet Ed. Moj dragi Ed. Prekrasno je, ko te nekdo z veseljem pričakuje in še raje ima v drubi. Tako kot je vedno znova nepopisno lepo, ko se folk zbere na dotični lokaciji zraven Venera shopa na Viču, tako je enakovredno fenomenalno, ko se radost druenja manifestira na drugem koncu sveta.
Sla sva najprej k njemu domov, da sem se malo smjestila in stusirala pa take fore, potem pa k sosedom na kokos (recesija! stane 2r, prej je bil pa 1,70r!), malo naokoli - ahhh, domace, domace! - in h Kitajcem cez cesto na mun yee mee - nudlne z vsem zivim. Po "lahkem" kosilcu (ob 18h) me je zategnil do soping centra The Curve, kjer so v bistvu v eno velikansko nakupovalno gmoto strnjeni trije ali stirje centri. Ti Malezijci so totalno usekani na soping, ni da ni, vsega mas, od Starbucks coffee do Esprit in TGI Friday's ... in tudi frizerja za 12r! Eda sem prosila, naj mi zrihta kaksnega frizerja, ko pridem. Hotela sem sicer k studentom za 2r, pa je bil odlocno proti in mi zrihtal "ta drazjo" varianto: v avtomat vtaknes 12r (znizano s 15r), ven vrze kartico, pocakas v vrsti in ko si na stolu, te Kitajka - totalno profesionalno - postrize v 15 minutah. Torej 15r (dobra 2 evra) za 15 min. Noro. Frizura je fenomenalna.
Sla sva se malo po mallu, vmes ujagala kitajska jajca, skuhana v oolong caju (bozaaansko), jaz sem si privoscila se en ananasov juice (ohhh, neuvozen ananas), potem pa sem skoraj stoje zaspala od utrujenosti, tako da sva se zapeljala domov. Ampak z vmesnim postankom pri mamaku, kjer sva zagrizla v sveze pecen garlic cheese naan z daalom, meto in fish curryjem. Zraven pa najprej teh tarik in ginger tea, potem pa oba se enkrat ginger tea. In vse skupaj je bilo 7,5r, kar je manj kot 2 evra. Absolutno noro. Ce k temu pristejem se najino obujanje spominov in sploh vse ostale razprave, je dozivetje neprecenljivo.
To je to. To je Azija. To je kraj, kjer se slavi zivljenje, kjer je dan enak noci, petek sredi, belec Kitajcu. Kjer ni gospodarske krize, kjer ti ljudje pomagajo z nasmehom, kjer ni nikomur nikoli nic odvec (a mi lahko tole prosim narezete na manjse kose? a lahko brez cukra? a se lahko raje usedem sem? a lahko dobim servet? a mi lahko poveste, kje zamenjam denar?). Kjer sem enostavno doma. No, vsaj za naslednji mesec.

---

Photos

THe haircut
I want this at the back and this at the front ...

Burn it up
Cooking some Chinese mee

Mamak delight
Garlic cheese naan and teh tarik sounds good to me!

Comments

[Polona]

spremi si štefa!!!!
Kaj drugega ti nej sploh rečem, ker tukej na drugem koncu sveta točim: - krokodilje solze, ker me ni zraven ob obujanju spominov & ustvarjanju novih; - sline v potokih, ker se mi res res res FUL pije teh tarik & kokosovo mleko & baše z vsem ostalim v netekočem agregatnem stanju. (oz. ne točim: - švica, ker je faking mrzlo!) Čestitka za vse tole! Edino, kar me tolaži, so tile tvoji sočni & nadrobni opisi, ki sicer zbujajo vse prej našteto, ali they're worth it :*

[edmund loh]

type ENGLISH!
yes.. you invite ppl to read ur blog.. but everything is in 300 hairy bears slovenian language.. how the hell am i suppose to understand? all i see is ed... ed.... ed... hahahahahaha..