Zapiski z verande

---

Sedim na verandi pred guesthouseom, cakam na Bulana in Justina, da koncata nocojsnji siht.
Ne samo Kitajci, tudi Indijci in celo Malajci so baje mojstri v smuglanju. Pa ne da smo kdaj dvomili, samo dokazov nismo imeli. No, zdaj imamo vsaj enega. Indijec, ki ob torkih nadomesca Veselega Starija in ob cetrtkih PRijaznega Bajsa, mi je po celovecernem kramljanju radostno pokazal dzolico. "Tudi Malajci radi potegnejo," mi je zatrdil skorajda brezzobi sogovornik in dalje zvijal svoje (obicajne) cike iz tobaka in rokok dour kampung listov.
In potem je tu nocna Chulia street. Pred nogami mojih sozamisljenikov (enako zamisljenih na verandi kot jaz) je vztrajno tekala podgana. Najbrz jo je privabil odpadli plen Indijca, ki se vsak vecer sparkira pred guesthouseom in pece mastne hamburgerje: ubije jajce, nanj navrze rezino sira, nato popeceni polpet mesa, pozegna z majonezo, kecapom, soljo in se cim misterioznim ter vse skupaj zavije v odejo iz razmazanega jajca in potisne med rezini bele zemlje. Ventilator nad mano zmesa vse vonjave; pridruzi se jim melodija kitajskih serenad iz sosednjega minimarketa. Trishawerji so koncali svoj pomenek in se odpeljali v noc, za Indijce cez cesto pa bo ta se dolga, saj bodo stranke, ki posedajo ob teh tariku in mee gorengu, se dolgo zejne in lacne. Morda se ob 4h zjutraj, ko bodo v Kassim Mustafa zaceli peci tosai in ga bom ulovila za zajtrk, ce bom zjutraj dovolj zgodna. A noc penangska je se mlada in rohnenje skuterjev zlepa ne bo se potihnilo - svoj delez k obicajnemu nocnemu hrupu pristavim tudi jaz, ko moja dva Malezijca zabremzata pred mojim trenutnim domom. Celada in via sup Hameed na Penang street in postanemo eno z ostalimi, ki ustvarjajo urejeni kaos nocnega Georgetowna.

---

Comments

[Polona]

memories memories ...
D best. Skor mi je, kot da bi bla tam ... Celo burgermajstr je še skos na svojem položaju. In predvidevam, da na stotine/tisoče jajc tudi :) Seize the day!