V Pekingu

---

Pa je se eno potovanje prislo h koncu. Najino pot sva nadaljevala iz Ulaan Batarja. Tisti dan se ni dogajalo nic, saj sva samo lutala po mestu in gledala filme v hostlu. Kupovala sva spominke in bila na glavni trznici. Zanimivost je le to, da pravi ger stane 500$ medtem ko maketo v merilu 1:20 kupis za 1000$ ??????!!!!!!! Ce mi to kdo objasni!
No pa smo sli zvecer na pot. Nic posebnega se ni zgodilo, spoznala sva enega tipa, ki je peljal druzino v Peking, ker gre hcerkica studirat. Pa je predlagal, da si delimo kombi. In sva seveda sla. Takoj preko meje so naju povabili na kosilo in nazrli smo se kitajske hrane, da je bilo joj. Kaksna razlika, ko stopis prek meje. Ne mores verjeti. V Mongoliji natepavajo samo mleko in sir, tukaj pa vse ostalo! S polnimi trebuhi smo picili naprej. Promet je postajal vse gostejsi in mi smo bili eni redkih osebnih avtov na cesti, vse ostalo so bili tovornjaki. In to zelo pocasni. Zato smo jih prehitevali. Po levi. Po desni. Med dvema tovornjakoma. Po levi bankini. Skozi bencinsko crpalko. Tip je picil ko zmesan. Ampak tudi vmes se je ustavlo, bili so zastoji po vec kilometrov. Po moje je bil kolona dolga cez 100km. Tovornjaki so stali (nekatere so celo porivali v hrib!) mi pa vozli slalom med njimi. Enkrat sredi noci se je dokoncno ustavilo in smo prespali na avtocesti, dokler se ni zacelo premikat. Zjutraj sva sla v hostel, koder sem prebival ze dve leti nazaj. Ogledala sva si Prepovedano mesto, pa tisti zid, ki se vije tukaj okoli. Kitajci se vedno trenirajo svojo anglescino na turistih in ena decva mi je rekla da zgledam ko superstar v mojih ocalih! Vidite, pa naj se kdo rece da Ray Ban dela svoje. Vceraj sva zjutraj gledala upokojence kako prakticirajo tai chi, plesejo in izvajajo druge podobne zadeve. Eno igrico se grejo tudi z loparcki, pa sva skocila v trgovino, si jih nabavila in ze so naju stare mame ucile tehnike. Seveda je bilo potrebno se na veliko razlagati od kod sva..
Obiskala sva tudi ZOO in videla PANDO!
V najini restavraciji sva ze 2x (drugic ponesreci) narocila neko govedino s cilijem in to je bila ena najbolj pekocih stvari, kar sem jih kdaj jedel, pa sem navajen pekoce hrane. Predstavljajte si ubogega Gregorja, ki navadno hrane niti ne popra. Opis obiska stranisca vam bo raje prihranil! No, to je to. Danes pojeva se eno pekinsko raco, potem pa jutri na letalo ter domov.
Zopet sem uzival na tej Poti. En mesec pa skoraj tretjina sveta za mano. Bilo je kar naporno, ampak sanjsko. Dvoje sanje so se mi zopet uresnicile. Upam, da v kratkem se kaksne.

---