Mzungu galore

---

Oh, spet ne morem mimo zajtrka. Pripravili so nam palacinke, prave, ne chapatije, in nafilali smo jih lahko s sveze narezanim sadjem: standardni miks ananasa, papaje, lubenice in banan. Zraven pa caj - what to add?
Zatem nam je Moses dal tour de Kabale. Ustavljali smo se pri najbolj pomembnih destinacijah za mzungu (to je beseda za belce oz. zahodnjake, ki bojda ni slabsalna, ampak uporabljajo jo pa zelo zelo radi), kot so banke, posta, trgovine, kiosk s casopisi ... Zavili smo tudi na market (!), kjer so nas neki mladci, ko smo za en meter zalutali, obkrozili in nekaj zafrkantsko tulili in skakali okoli nas, iz cesar smo (se predobro) razumeli samo mzungu. Ampak ni bilo panike sploh. Povzpeli smo se na nek hrib, kjer smo sli do res hudo fancy hotela za zahodnjake, z anglesko travico ipd., in na poti do tja je vodil ne drevored, okoli katerega smo slisali zanimive zvoke. Hm. Za skrzate je bilo se prezgodaj. Ozrli smo se navzgor proti krosnjam - in ugledali kolonije in kolonije netopirjev, ki so (ocitno budni) bingljali dol v dreves. Oh. My. God.
Ko smo se vrnili v Ediriso, smo si v eni od sob na hitro ogledali muzej (tudi to imajo, ja), ki v bistvu sestoji iz tipicne hise in orodij, ki so jih uporabljali ne tako zelo dolgo nazaj. Sledilo je kosilo, od katerega naj omenim narezan avokado kot solato (tako dobrega, kot je tu, nimajo niti vancouverski Kitajci), potem pa lekcija rukige (izg. rucige) by Moses. Zabava garantirana.
Izborili smo (sem?) si pol ure za internet in se takoj zaprasili za vogal, kjer ga imajo, ampak v tem od boga danem casu je internet uspel zalaufati le kaksno stran in pol. Zivcnost ob tem se ne da primerjati z nicimer drugim. Ali jebiga. Takle mamo v Kabale.
Potem pa smo spet nalozili svoje stvari na kombi in sli z vec avti do jezera Bunyonyi, kjer bomo preziveli lep cas. Ker je celo popoldne mocno dezevalo, ceste pa na tem hribovitem podrocju jasno niso asfaltirane, smo zadnjih par klancev - z vso prtljago - nekateri nesrecnezi prehodili pes. Drugi v kombiju, ki ima pogon na 4 kolesa, so bili bolj korajzni, tako da so se lepo kraljevsko prieljali tjad nami. Ampak kaj cmo.
Nastanitev je bila dokaj hladen tus (ki je bil tam tudi dobesedno, saj ni tekoce vode ne elektrike). Postavili smo nam sotore, zemlja je bila razmocena, ampak nekako smo se potolazili z vecerjo ob svecah, ko so nam spet postregli rolexe.
Kot sem rekla, “naselje” oz. komuna je zeloooooo skromna. Sicer ostali prebivajo v betonskih hisah, hladilnika logicno ni, je pa platforma za otroke, ki jih ucijo plavati - bilo bi samoumevno, da prebivalstvo ob jezeru zna plavati ze ob rojstvu, pa je menda ravno obratno - izjemno zanimiva straniscna in tus infrastruktura, jedilnica ... a vec kdaj drugic. Ob slikah.

---

Photos

Mzungu, mzungu!
Peeking through Edirisa's hostel

Give me my pen, mzungu!
My pen? Usually it's give me my money, but ... pen?

Inside Edirisa
Good colors, good vibes

Don't forget!¨
At the local post office

They're here, too
... but not so many, however

Color the world
Moses casually grabs Sandra's hand