Snowy Mountains

---

Main Range Track je 22 km dolga pot, ki smo jo drugi dan izpeljali od Charlotte Pass prek Blue Lake, kjer zivijo celo ribe (Galaxias oledius) in so prilagojene za zivljenje v hladni vodi. Prvic smo precili Snowy River preskakujoc iz kamna na kamen, drugic ko smo se vracali po drugi, meni ze znani poti (Summit Walk), pa prek mosta. Ob poti so zuboreli potocki, pobocja je prekrivalo nizko rastje in mahovje, pisane zaplate cvetja. Vse zeleno in cvetece, pravo nasprotje pokrajinam v nizinah, ki so od sonca povsem porjavele. Pot se je vstrajno vila navzgor na Main Range in ponujala lepe razglede dalec naokoli, na jezero Club Lake, na jezero Lake Albina, na Rawson Pass in Mt. Kosciuszko, ki smo se mu pocasi blizali. Veter je prijazno odganjal muhe, kar mi je nadvse prijalo, saj sem mrezico proti muham pozabila v koci. Odlasali smo z malice, pili vodo, se ustavljali in razgledovali. Najin sopotnik in vodic nama je zaupal zgodbo o zimski preizkusnji, ki jo je dozivel pred mnogimi leti, ko se je sredi meteza s prijatelji izgubil. Zatekli so se v koco ob Albinas Lake in tam ostali 3 dni, da se je vihar polegel. Danes pa so bile gore nenevarne, lepo zaobljene, le rahel vetric in temperatura okoli 20 stopinj C. Malicali smo na Mt. Kosciuszko. Pa sem bila ze drugic na najvisji gori Avstralije (2.228 m). Pocitek se je prilegel. Lagodno smo se spustili do Seamans Hut, koce ki v zimskem casu ponuja prijazno zatocisce. Takim kocicam pri nas pravimo bivaki (pec, drva, miza in klopi, prostor za zasilna lezisca in Sveto pismo). Hoja ni bila utrujajoca, ampak naravnost meditativna. Najin vodic je zaostajal, ker se je na poti zapletal v pogovore s pohodniki, midve pa sva v tisini pocasi hodile do izhodisca, kjer nas je cakal avto. Bil je lep dan.

---