Advertisement
Published: November 25th 2013
Edit Blog Post
Še vedno sem v Madridu in ni videti, da bo kakšen premik, no razen še bolj na zahod in bolj na toplo.
Ste me že večkrat vprašali, pa kaj ima takega Madrid, da ostajam? Barcelona ima plažo, Berlin je zanimiv, London je kul in dogaja, zakaj ravno Madrid, pa še kriza je, pa smeti ne pobirajo, pa Madridčani niso najbolj hiter narod, pa marsikaj ti gre na živce, pa službe ni, pa... Mogoče ker sem že dolgo tukaj, ker mi je španščina domača, ker ne slišim 'nimam cajta', ker je družba bolj pomembna kot služba, ker imam rada sendvič s kalamari in ker je življenjski stil res živahen.
O ja, mi gre na živce in znorim, ampak tudi uživam sto na uro. Z Madridom imam stalno ljubezensko-nestanovitno razmerje, ki ima svoje vzpone in padce. Vestno ga varam z Lizbono, ampak ko pristanem na madridskem letališče, si vedno rečem: doma sem. Poznam male ulice, poznam dobre pekarne, kje je najcenejši čaj, kje kupit čudne obleke, kam it na dober koncert, kje skočit na avtobus, kam peljati prijatelje na obisku...se pravi, sem domača.
V Madridu je gužva, non stop, v centru, na ulicah in se navadiš na dve stvari, na
zamujanje in čakanje. Če ne zamudim, čakam, če zamudim, verjetno spet čakam, včasih mene kdo čaka, ampak ni jeze, no včasih. Všeč mi je da so trgovine odprte do 10h zvečer! Ne, da sem nora na šoping, ampak grem pa firbcat in spet je to družabni dogodek, ker Madridčanke obožujejo nakupovanja. Moda tukaj, se mi zdi se spreminja vsak mesec in vsaka četrt ga seka po svoje. Trenutno so najboljši gumijasti škornji z različnimi motivi (res velik dež pada?!) in pa motiv brkov. Brki na majicah, brki na plaščih, greš na žur imajo punce nalimane brke, ali pa si jih pustijo rasti, kaj jaz vem. Fantje so pa ugotovili da je fino imet brado in vsi izgledajo kot dedki mrazi v mladih letih. V modi je vintage iz 50ih, pa nazaj prihajajo metalci, hipiji še niso šli iz mode, sploh si pa največji car če imaš rolko in tvoji otroci tudi in gredo vsi skupaj po mestu!
Na nefunkcionalnost sistema se navadiš ali znoriš, ampak nič se ne bo spremenilo. Ponavadi zgubijo tvojo pošiljko, nikoli ne odgovorijo na tvoj mail, te pozabijo vpisat na tečaj, ki si ga plačal, na banki te skorajda sprejmejo na kavču, nobenih varovalnih stekel
in panike, račun v restavracijah je napisan na roko, če že ravno težiš, da ga rabiš. V knjižnicah je po 20 zaposlenih in vse berejo revijo Hola (kot Lady) in ko jih vprašaš za knjigo, ti izza pulta s prstom pokaže približno kje je. Povzetek je, da če nimaš časa, Madrid ni mesto zate.
Imamo sonce, skoraj vse leto. Z novim parkom ob reki, smo postali pravi carji in Madridčani so se začeli ukvarjat s športom. Neverjetno. Zdaj vsi tekajo sem in tja in vsak vikend en tek na 10km. Če ne tečejo, manifestirajo in spet so zaprte ulice. Super je ker so spontani, to ni bilo tako super na začetku mojega madridovanja, ampak zdaj sem se navadila. Včeraj sem šla s kolesom na eno plesno predstavo in sem pozabila (spontano!) ključavnice za kolo in sranje kaj zdaj. Vprašam v dvorani (v stilu Cankarjev dom) in ni bilo problema, sem kolo kar notri zapeljala.
Avta se ne rabi. Vedno več nas je na kolesih, kar je super. Mišice delajo, ker sem ugotovila, da Madrid ni tako raven kot imaš občutek v metroju, ha. Nimamo kolesarskih stez in pridejo prav kaskaderske veščine ter poguma, navsezadnje te noben ne zbije.
Zdi se mi, da ne vejo kaj je leva in desna in gredo vsi kar po sredi, medtem ko zavijajo na levo ali desno ali kamorkoli že.
Madrid je fantastično mesto za upokojence. Pridite pridite penzionisti. Imajo noro družabno življenje. Ves čas so na ulicah, spedenani do konca. Zvečer v barih gospe pri 70-ih nališpane spijejo kakšno pivce in mogoče še zaplešejo, imajo svoje diskoteke in te ne spustijo notri če si mlajši od 50!!!!!! Imajo krasne 80% popuste za gledališča, koncerte, bazene, mestni prevoz,.. Še vedno vidiš starejše ljudi, ki so zaposleni in delajo. Kavo ti lahko postreže 70-letni kelnar in karto za gledališče proda uštimana upokojenka.
Tudi umetnost je tukaj na poskok. In ker sem rada na vseh plesnih festivalih, uličnih paradah, svetovnih razstavah, novih dogodkih je to to, nikoli ne zmanjka razlogov, da je bolje na ulici kot doma. Menda umetnost cveti, če denarja ni.
Madridčani radi govorijo, govorijo pravzaprav ves čas, z znanci ali neznanci na ulicah. Vsakega lahko vprašaš kako gre, kakšno je vreme, lahko se pomeniš z voznikom avtobusa, s prodajalcem v trgovini, če se ravno ne pogovarja po telefonu ko streže.. Imajo to multi-funkcijo, da lahko brbrajo vsevprek in včasih
ni treba nič reči, itak vse povedo že oni. Danes sem šla na en koncert, pa vprašam punco na vratih kdaj točno se začne, in odgovor: 'Si mi pa znana. Hmm moj bivši ima sestro in si ji čisto podobna, ampak je že dolgo nisem videla..la la la'...vmes se je koncert začel. Pa kaj češ, samo da je nasmeh in zadovoljstvo!
Takle mamo, wild wild west. Pa še policaji na konjih so se pojavili v vsem tem kaosu in ne vem kdo je bolj nor, policaji ali konji ali jaz, ko malce popenim, če z rolerji zapeljem na konjski drek!
Advertisement
Tot: 0.302s; Tpl: 0.022s; cc: 20; qc: 85; dbt: 0.1661s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.2mb