Zadnji dan je bil, kot pritiče tradiciji, najboljši – v vseh pogledih. Zjutraj, že ob osmih, smo se skidali iz hotela proti železniški postaji. Na sveže spranih nedeljskih jutranjih ulicah smo bili edini, družbo so nam delali ne tu in tam kakšni mašni navdušenci. Ob 8.46 smo sedli na regionalni vlak do Ingolstadta, ki je znan po svoji proizvodnji Audijev, ampak mene je pritegnilo nekaj drugega – znova Deutsche Bahn. Res mi je nenzansko všeč, kako so vsi vlaki sodobno opremljeni, kako te na LCD-zaslonu redno obveščajo o hitrosti (povprečje tam nekje 118 kmh), kako te opozarjajo, na katero stran vagona bo postaja … Res je potovanje po Nemčiji totalno stress-frei, ker vse klapa, vse štima, vse je do potankosti naštudirano in zorganizirano. Kapo dol! Če bi not uletili še azijski prodajalci vsega živega okusnega in
... read more