NA dan mrtvih smo bili se kako zivi, in to se ob 7.20, ko sem se odpravila na vlak za Taroko. NAjprej do Hualiena, kjer sem imela se dovolj casa, da sem podaljsala zajtrk v eni od minirestavracij, se oglasila se v TIC-u in izvedela za kolakni kolesarski festival, potem pa se ob 8.40 odpravila na bus do Taroka. Cez urico smo prispeli v uvodni stab tega nacionalnega parka, sijalo je sonce (kar je za razliko od prejsnjega tedna totalna novost), tako da se je zabava lahko zacela. Taroko je razpotegnjen kanjon z izjemno visokimi hribi oz. klifi in me je takoj spomnil na dolino Soce ali pa nekaj podobnega slovenskega. Odpesacila sem do prvega pohoda, Shakadang, kjer pa se je trlo kitajskih turistov. Ti v Taroko prihajajo strpani v avtobuse in jih je res ogromno.
... read more
