Advertisement
Published: January 14th 2009
Frustk!
Noodle soup pod nujnoKikirikanje se je zacelo ze ob 4h zjutraj (Christian: "I think we should have eaten more chicks for dinner ..."), ampak bolj kot to je bil problem MRAZ. KDo bi si mislil, da je "zima" v Aziji dejansko zima??? Tako da me je kar malo zeblo ponoci, kljub svoji spalki ...
Zajtrk: noodle soup (Sicer iz vrecke, jebiga, tudi LAos je ze moderniziran ocitno), fried egg, deep fried banana (je razlika med friend in deep fried, my friends) in zeleni caj in Nescafee 3 v 1, ki mu tu pravijo, ne vem zakaj, Vietnam coffee. Ampak nek jim to bude cestitka.
Na pot smo se podali malo pred deveto, meglic ni bilo tako kot v dolini, in spet sli gor, gor, gor. Vcasih, a redko, tudi malo dol. Pot nas je vodila mimo pozganih in uporabljanih rizevih polj, debelih in malih bamusov, mostickov in njihovih priblizkov ...
Prisli smo v eno vas na vrhu hriba, spet s spektakularno lokacijo, kjer so nas gledali ko teleta. NAjbr res niso videli se veliko belcev. Okoli nas so se podili pesceni vrtinci (dezja niso videli ze od avgusta), pripravili so nam kosilo, seveda na palminih listih: Akha rice, kuhana morning glory, omlete in cili
Nasa decka
Sikham in Vinoy pasta. Ta cili tukaj je res monstrozen (!), ampak Sikham in Vinoy si ga baseta v usta s celimi zlicami. JAz si ga potresem kaksen scepec, pa se to zelo previdno.
NAdaljevali smo in se pri sotocju dveh rek - res je bilo idilicno - ponovno okopali. Ponovno v sarongu! Tokrat sem si se celo prala glavo in moram se res pohvaliti, tako da white women can bathe. Reka je bila ostro mrzla, ampak je po vsem svicanju (dokaj nizkim temperaturam navkljub) prav pasalo.
Potem pa jovo na novo dalje. PReckali smo se eno reko, hodili se uro in pol in prisli v vas, kjer smo spali - spet je bila to Akha vas, a zelo drugacna od prve, bolj "civilizirana", v vasi je ze bila cesta, videla sem motor, traktor, plug in podobno. Se vedno pa brez elektrike in vode, ta je bila speljana le po enem bambusu, kjer so se vsi kopali in umivali.
Sli smo naokoli s Sikhamom, Vinoy je poskrbel za vecerjo. Froci so nas najprej sramezljivo odklanjali, nato pa cedalje bolj pogumni za nami vpili Sabadi, sabadi, cedalje glasneje, cedalje bolj poskakujoce in radozivo in pristno in prisrcno in unikatno azijsko.
PRed naso kolibo smo
Lahu people
se mi zdi ... zakurili ogenj - bilo je ze posteno mraz! - in spet so fentali enega petelina nam na cast. Tokrat se je stvar dogajala casovno prej, tako da je bilo svetleje in sem lahko ves postopek hoces noces videla bolj nazorno. Cel zur.
Medtem ko smo cakali na juzno, so nas obkolili otroci iz vasi in postali cedalje bolj camera friendly. NAjprej so rezec zbezali, potem pa jih je premamila radovednost, kaj je tista crna skatla, ki jo vsi drzimo v rokah. Mocno jih je zabavalo dejstvo, da se lahko po posnetku vidijo na ekranu, in to jim je dalo tak zalet, da so se prelevili v pravcate pozerje in zlasti pozerke. Pravo razocaranje in nerazumevanje je bilo videti na njihovih obrazih, ki jih je Christian slikal z analognim! In ugotovili so, da znamo vsi pesmico Mojster JAka, le da oni v Akha jeziku, mi pa vsak v svojem. Bizarno. MEnda jih je to naucil nek prejsnji turist.
Pocasi som se vsi skidali v kolibo in ni se bila vecerja, ampak nas je cakalo nekaj posebenga. Vinoy je zbobnal tri old men iz vasi, enega chiefa in dva heada, in izvedli so neko posebno ceremonijo, imenovano Baci. NA mizo so postavili
Bamboo forest
Here's Sikham! (Celo) kuhano kokos, 4 trdo kuhana jajca, volnene trakce bele in roza barve ter, jasno, viski. Razmotali so ustrezno stevilo trakcev in zacelo se je. NAjprej ena runda viskija za vse, nato pa je vsak od treh moz vsakemu na vsako roko zavezal po dva strikca, s katerimi je prej nalahno zaokrozil nad polno mizo. BIla sem prva, ker sem pac tako sedela, in cez par minut sem imela obe zapestji prevezani z roza-belimi trakovi. Gre za obicaj, ko naj bi nekomu, ki se odpravlja na pot ali je bolan, privezali nanj njegovih 32 dobrih duhov - spiritualizem pac.
Sledila je vecerja (chicken soup, riz, morning glory, cili) in se in se rund viskija in Lao beera, tako da smo ze mislili, da ne bomo sli spat. Pa se mraz je bilo ko hudic. V programu je bilo tudi zapisano, da nas caka masaza, zato sva se z Anjo stalno spogledovali, kdaj vendarle pride, in glej ga zlomka, ko je bila pri koncu ze x-ta runda viskija, se je eden od chiefov nekaj zadrl skozi nasa vrata in cez pet minut je na vratih stalo sest Lao deklic. Ni nam preostalo drugega, kot da smo se na (ze pripravljenih) posteljah
prepustili njihovim rokam za kaksne pol ure (in se dejansko segreli!), potem pa smo sli res spat. Crknjeni!
Advertisement
Tot: 0.407s; Tpl: 0.013s; cc: 16; qc: 85; dbt: 0.1724s; 1; m:domysql w:travelblog (10.17.0.13); sld: 1;
; mem: 1.3mb
